Socialni partnerji, ki v ponedeljek kljub napovedim niso podpisali dogovora o usklajenosti predloga pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta, so to vendarle storili danes.

"Spremembe ne bodo škodile sedanjim upokojencem"

Predsednik vlade, dr. Robert Golob je uvodoma poudaril, da so želeli doseči tri osnovne cilje: da bodo pokojnine ustrezne za sedanje upokojence, da bo sistem zdržal še dolga leta in, da poskrbijo za zaupanje mlajših generacij - da bodo pokojnine tudi za njih še naprej dostojne.

"Pokojninska reforma ni nekaj, kar bi nastalo zaradi pričakovanj posameznikov, ampak nuja, ker se staramo in, ker je treba poskrbeti za sistem, ki bo javno finančno vzdržen. Spremembe ne bodo škodile sedanjim upokojencem" je poudaril.

Uvedli so nov zimski dodatek

Golob je ob tem izpostavil, da so uredili letni dodatek in uvedli nov zimski dodatek, ki je prav tako sistemsko urejen. Pojasnil je, da bodo vsi upokojenci bodo poleg sedanjih dodatkov dobili božičnico, ki bo letos znašala 150 evrov in se bo letno višal. Do leta 2030 naj bi tako znašal že 250 evrov. "Ne gre se za posamičen dodatek, ampak za sistemsko ureditev vseh dodatkov. Sedaj več ni dileme. Politika se je zavezala, da upokojencem vse to pripada in to postaja zakonska pravica, ki ne bo odvisna od aktualne vlade. Takšna reforma se ne sme izvajati na račun obstoječih upokojencev, kar smo dosegli s sistemizacijo tega," je izpostavil.

Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dodal, da je bila reforma nujno potrebna, saj se kot družba staramo. "Danes je eden od petih Slovencev starejši od 65 let, čez 30 let bo to eden od treh. Razmerje med aktivnimi prebivalci in tistimi, ki prejemajo pravico do pokojnine se bistveno spreminja," je izpostavil in dodal, da se je že prejšnja vlada zavezala k temu, da bo Slovenija do leta 2026 predstavila reformo, ki bo nagovorila demografski prehod.

[[image_1_article_75949]]

Upokojitvena starost se bo podaljšala

Mesec je poudaril, da je enakovreden cilj vzdržnosti sistema prav blaginja upokojencev - sedanjih in prejšnjih. Po predlogu pokojninske novele, se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili. "Starostne meje za upokojitev se zvišujejo za dve leti, ker smo Slovenci med tistimi, ki se upokojujejo najbolj zgodaj. Pripravljeni smo delati nekoliko dlje," je dodal Mesec.

"Ob zavedanju, da se staramo smo vsi skupaj pripravljeni delati nekoliko dlje, a ne za slabše pokojnine."

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Predvidena pa je tudi božičnica, in sicer že novembra letos. Mesec je pojasnil, da so rešitev za demografski prehod našli v tem konceptu: "V prihodnosti bomo šli v pokoj z dobro odmerjeno pokojnino, se bo pa tudi zmerneje uravnavala, bolj z inflacijo, kot s plačami."

Posebna pozornost bo, po podatkih Mesca, namenjena ranljivim skupinam upokojencev, saj 37 odstotkov gospodinjstev z invalidskimi pokojninami še vedno živi pod pragom revščine. Njihove pokojnine se tako dvigujejo za kar 22 odstotkov - na 610 evrov.

S tem naslavljajo tudi izzive na trgu dela

Klemen Boštjančič, minister za finance je poudaril, da so zadovoljni, da naslavljajo tudi izzive na trgu dela. "Glavna rezultata reforme sta večja javno finančna vzdržnost in dvig odmernega odstotka. Mejnike reforme je sicer spisala prejšnja vlada, a je naša tista, ki bo to dejansko uredila. Mi te obljube izvajamo," je izpostavil in dodal, da so države znotraj EU (in evropska komisija) pozorne na stroške staranja, saj je to največji problem zahodnega sveta. 

Podobno meni tudi Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, ki je dejal, da je to že njegova tretja pokojninska reforma, ki jo sprejema in se zaveda, kaj pomeni za celotno družbo. "Pametna politika bo vedno spoštovala dogovor med ekonomskim svetom in partnerji. Upam, da ne bo nihče poskušal na hrbtu tega dogovora škodovati vsem nam. Kot politik sem vesel, da smo uspeli ohraniti temeljno pravilo - da je 40 let delovne dobo, da lahko greš v pokoj. Poleg tega smo uspeli zagotoviti javno finančno vzdržnost," je poudaril.