Vlada je konec aprila sprejela izhodišča za pokojninsko reformo, katerih vsebine niso takoj razkrili, saj so želeli najprej obvestiti socialne partnerje. Gradivo je bilo označeno kot zaupno, da bi preprečili uhajanje informacij v medije. Po zadnjem konstruktivnem sestanku pa so stopnjo tajnosti umaknili.

Obnova delovanja ESS

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Igor Feketija, je za N1 pojasnil, da so s predstavitvijo izhodišč čakali na ponoven zagon Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Zaradi želje po čimprejšnjem dialogu med vladno stranjo, sindikati in delodajalci, so se odločili za omenjeni sestanek.

Poudaril je, da so vladno gradivo obravnavali v skladu s pravili ESS. Obe strani sta bili seznanjeni z vsebino, v pogajalski proces so vključili tudi pogajalske skupine ESS za pokojninsko reformo. Naslednji sestanek je predviden za prvo polovico julija, le-ta pa bi lahko že potekal v formalnem okviru ESS.

Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je po sestanku ocenil, da ni prinesel večjih presenečenj. Poudaril je, da so gradivo dobro preučili in da bodo naslednji koraki temeljili na iskanju kompromisa.

Manjše spremembe v izhodiščih

Po besedah Gorenščka so se od sprejetja izhodišč spremenile nekatere podrobnosti, predvsem pri prispevni stopnji, odmernih odstotkih in odmernem obdobju. Vendar te spremembe niso bile "revolucionarne". Dodal je, da bodo podrobnejši izračuni predstavljeni na naslednjem sestanku.

Sindikati so bili po sestanku zadržani. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je za N1 sporočila, da za zdaj ne bodo dajali izjav. Aljoša Čeč iz sindikatov je napovedal prve odzive po obravnavi v njihovih organih. Izpostavil je cilj sindikatov, da odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove doseže 70 odstotkov.

Poudarek na dostojnih pokojninah

Na neformalnem srečanju so delodajalci izrazili zaskrbljenost nad dodatnimi obremenitvami dela in prispevki, medtem ko so sindikati zagovarjali dostojnejše pokojnine in boljšo odmero pokojnin. Pomembno se jim zdi izboljšanje pogojev dela, kar je predpogoj za podaljšanje delovne dobe.

Podpredsednik vlade Matej Arčon je konec aprila poudaril, da se delovna doba ne bo spreminjala. Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da bo 40 let zavarovalne dobe zadostovalo za upokojitev, starostni pogoji pa bodo predmet nadaljnje razprave.

Interno vladno gradivo razkriva predlog za postopen dvig starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Predlagajo dvig iz 60 na 62 let oziroma iz 65 na 67 let do leta 2035. Obdobje zavarovalne dobe ostaja 40 let.

Spremembe v odmernem odstotku

Prvotna različica reforme je predvidevala dvig odmernega odstotka s 63,5 na 68 odstotkov, sedaj pa naj bi ta dvig znašal 65,5 odstotkov. Finančno ministrstvo je že od začetka vztrajalo pri dvigu za dve odstotni točki, kar je izzvalo nasprotovanje ministrstva za delo.

Pokojnine se trenutno usklajujejo 60 odstotno z rastjo povprečne plače in 40 odstotno z inflacijo. Po novem predlogu bi se delež rasti plač v formuli usklajevanja postopoma znižal na 20 odstotkov, medtem ko bi delež inflacije narasel na 80 odstotkov do leta 2033.

Reakcije delodajalcev

Mitja Gorenšček je poudaril, da delodajalci nimajo težav z dvigom starostne meje za upokojitev. Pomembno pa se jim zdi, da se izenačitev prispevnih stopenj med delodajalci in delojemalci ne izvede. Po predlogu vlade bi se prispevna stopnja delodajalcev postopoma zvišala in delojemalcev znižala do leta 2034.

Po neformalni razpravi bodo stekla uradna pogajanja o predlogu reforme. Vlada naj bi od leta 2028 postopoma zvišala starostno mejo za upokojitev na 62 let za zavarovance s 40 leti pokojninske dobe. Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove bi se zvišal, pri usklajevanju pokojnin pa bi bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin.

Ključne Spremembe

  • Starostna meja za upokojitev: Postopen dvig s 60 na 62 let za zavarovance s 40 leti pokojninske dobe do leta 2035.
  • Odmerni odstotek: Postopen dvig s 63,5 na 65,5 odstotkov. Indeksacija pokojnin: Postopno zniževanje deleža rasti plač v formuli usklajevanja na 20 odstotkov in zvišanje deleža inflacije na 80 odstotkov do leta 2033.
  • Prispevne stopnje: Postopno izenačevanje prispevnih stopenj delodajalcev in delojemalcev do leta 2034.

Vse te spremembe bodo predmet nadaljnjih pogajanj, katerih cilj je uskladiti interese vseh vpletenih strani in doseči kompromis, ki bo zagotavljal vzdržnost pokojninskega sistema in blaginjo upokojencev.