Poklukar: “CIlj je, da zaprtje države in omejitveni ukrepi ne bodo veljali za cepljene”

Razlogi, zakaj v Sloveniji do poletja nismo dosegli 70-odstotne precepljenosti proti covidu-19, so po ministrovi oceni številni, niso pa enoznačni ali enostavni. Med njimi sta tudi pomanjkljiva kultura cepljenja in vprašanje solidarnosti. “Kljub temu da imamo pri nas zdravstveni sistem, ki temelji na principu solidarnosti, smo ob razlagi solidarno pri pristopu k cepljenju zgrešili pomen te besede. Solidarno pomeni, da se cepiš za tiste, ki se ne morejo. Tega v Sloveniji ne razumejo vsi tako,” je dejal.

Za doseg dovolj visokega deleža cepljenih še ni prepozno

Verjame, da še ni prepozno za dosego dovolj visokega deleža cepljenih prebivalcev. Pri tem kot pomembno vidi tudi vlogo osebnih zdravnikov, ki jim ljudje zaupajo. “Verjamem, da ne bo nihče od osebnih zdravnikov nad nobenim od svojih bolnikov obupal, tudi če danes še ni cepljen. Za vsakega je priložnost, za vsakega je cepivo,” je dejal. Po njegovih besedah je ključno, da zamujeno nadoknadimo v septembru: “Samo 70-odstotna precepljenost nas po vseh scenarijih drži pod nivojem, ko ne bo potrebnih nekih drastičnih ukrepov, ki jih ni bilo čez poletje.”

Zakaj zahodnoevropske države sproščajo ukrepe? Zato ker so 70-odstotno precepljeni, ker se zavedajo, da ni to samo doprinos k zdravstvu, ampak je ključnega pomena v vseh segmentih v družbi, od kulture, šolstva do gospodarstva, kjer se ohranja delovna mesta in plače. Slovenci epidemijo še vedno doživljajo kot zdravstven problem, pa ni. Epidemija je družben problem. Zdravstvo se samo sooča s posledicami.

S stroko trenutno preigravajo možnosti, kakšne ukrepe sprejeti za naslednji teden, in predlagani semafor ukrepov vsak dan večkrat usklajujejo, tudi od gospodarstva dobivajo številne pobude. “Ni preprosto. Ukrepi morajo biti sorazmerni, tako v povezavi drug z drugim kot med dejavnostmi, po drugi strani morajo biti izvedljivi,” je dejal. Kateri ukrepi vse bodo vključeni v semafor, ni želel razkriti. “Niti ne vem, če bo na koncu šest faz, preigravamo različne scenarije,” je dejal. Po njegovih besedah je cilj, da zaprtje države in omejitveni ukrepi ne bodo veljali za cepljene proti covidu-19.

Ob tem je izpostavil dejstvo, da če hospitalizacijo potrebuje en cepljen na tri necepljene, to pomeni, da ob višji precepljenosti prebivalstva bolnišnične oskrbe ne bi potrebovalo 200 ali 240 bolnikov, ampak 80. “To je bistvena razlika v rezervi, kaj zdravstvo zmore,” je poudaril.

Podatkov o tem, da med tistimi, ki so cepljeni, a so kljub temu hospitalizirani, prevladujejo takšni, ki so bili cepljeni z določeno vrsto cepiva, Poklukar nima. Dejstvo je, da cepivo, tako kot mnoga druga, ni 100-odstotno učinkovito, sčasoma tudi pada zaščita po cepljenju. Zato je po njegovem mnenju treba nujno zvišati raven zaščite s tretjim odmerkom, kar je minuli teden priporočila posvetovalna skupina za cepljenje. “Želim si, da bi se tudi tisti, ki so se cepili pred marcem, cepili čim prej, pa tudi vsi starejši od 70 let, ki so najbolj ogroženi,” je dejal. Tudi sam se po dveh odmerkih AstraZenece namerava cepiti tudi tretjič.

Pobude za uvedbo obveznega cepljenja

Ob vprašanju možnosti uvedbe obveznega cepljenja vsaj za nekatere skupine ljudi, za kar dobiva pobude tudi iz zdravstva, opozarja, da se je treba zavedati posledic takega ukrepa in odgovoriti na vprašanje, kako ukrepati potem proti tistim, ki se kljub obveznosti ne bodo cepili. Tako se trudijo sprejemati takšne ukrepe in odloke, ki so izvedljivi, in ne bi dodatno zaostrovali razmer v družbi.

Hkrati priznava, da dobiva vse več klicev ljudi, ki menijo, da so necepljeni pozitivno diskriminirani. Odgovor na te pomisleke pa pričakuje tudi od varuha človekovih pravic in drugih institucij, ki se lahko izrekajo o varstvu človekovih pravic.

Poklukar se je odzval na kritiko nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, da se je epidemiološko stroko popolnoma spregledalo pri boju z epidemijo.

Ko govorimo o krogu strokovnjakov, ki imajo kompetence za obvladovanje epidemije, so zagotovo na prvem mestu infektologi, mikrobiologi in epidemiologi, ki skušajo obvladovati kontekste širjenja bolezni, nimajo pa vedenja o bolnišnicah in o sami bolezni, toliko kot jo imajo infektologi in mikrobiologi.

V posvetovalno skupino so vključili tudi družinske zdravnike in strokovnjake družbenih znanosti. Po njegovi oceni so različna področja uspeli dobro pokrivati, da skušajo različne stroke kar se da uveljaviti svoje videnje epidemije. “Lahko si predstavljate, da imate na koncu v posvetovalni skupini vsaj toliko mnenj, kolikor je specialnosti. Vseeno pa na koncu dajo čim bolj usklajeno mnenje, da lahko sprejmemo nadaljnje ukrepe.”

Na vprašanje, ali ocenjuje, da direktor NIJZ Milan Krek dobro opravlja svoje delo, je odgovoril: “Jaz verjamem, da se trudi po najboljših močeh. Vem tudi, da so tudi pred njim ostali direktorji skušali po svojih najboljših močeh upravljati NIJZ na način, da bi bil tudi pripravljen na take izzive, kot je epidemija, med njimi je bil tudi Eržen. “Bi lahko epidemijo na mojem mestu nekdo peljal bolje? Ali pa na mestu gospoda Kreka? Vsaj za ta čas tega ne bomo nikoli izvedeli. Verjetno pa bodo imeli tudi drugi za nami priložnosti in bodo lahko še nadgrajevali sistem,” je dejal.

Mogoča tudi ponovna vložitev zakona o nalezljivih boleznih

Predlog, da bi NIJZ vodil tako generalni kot strokovni direktor, po njegovih besedah “ni posledica trenutne situacije”, ampak dolgotrajnega razmišljanja, da bi NIJZ potreboval pomoč nekoga z upravljavskimi in organizacijskimi znanji. Po zavrnitvi zakona o nalezljivih boleznih v DZ po izglasovanem vetu v DS ostaja odprto vprašanje, ali bo ponovno poskusil z vložitvijo tovrstnega zakonskega predloga. “Epidemija je dinamičen proces. Tako kot v epidemiji, je tudi v Sloveniji negotova situacija. Bomo videli, kaj bo prinesla,” je dejal.

Glede predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki na novo ureja upravljanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa je dejal, da so se za spremembo odločili, ker danes skoraj ne zaslediš skupščinskega upravljanja nekega zavoda, ki upravlja s tremi milijardami evrov. “Javna razprava glede predloga novele se je zaključila, dobili smo številne pobude in predloge, ki jih bomo obravnavali. Potem se bomo pa odločili, ali gremo z zakonom naprej ali ne,” je dejal.

Lahko pripravimo poseben del zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki govori samo o zdravstvu, v tem primeru ni potreben popolnoma drugačen sistem. A nimam še dokončnega odgovora

O izstopu zdravnikov iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja ne želi govoriti, pač pa se mu zdi zaradi boljše konotacije primernejša uporaba besed dopolnitve, nadgradnja in izboljšave plačnega sistema. Kot pravi, sedaj preigravajo različne možnosti. V vsakem primeru pa meni, da bi morali v preurejanje plačnega sistema vključiti celotno zdravstvo, ne le enega profila.

Preden je Poklukar postal minister za zdravje, je vodil UKC Ljubljana, kamor se zdaj kot zdravnik vrača skoraj vsak teden, saj na ta način ohranja zdravniško licenco. Po odhodu na ministrstvo ga je kot v. d. generalnega direktorja UKC nadomestil Jože Golobič. “Zaenkrat lahko rečem, da je upravičil zaupanje, ko je prevzel vodenje osrednje slovenske bolnišnice,” pravi Poklukar, pri čemer pa o morebitni podpori Golobiču za vodenje UKC s polnim mandatom ni želel govoriti, saj je nenazadnje razpis še odprt.

V pogovoru za STA se je minister dotaknil tudi razpisa za skrajševanje čakalnih vrst. Napovedal je, da bodo jeseni objavili dva nova razpisa, saj v okviru obstoječega za tri storitve niso dobili izvajalca. Prav tako bodo objavili razpis za nove storitve, vključiti želijo zlasti za prve specialistične preglede. “Kako bo epidemija vplivala na vse skupaj? Če se bomo 70-odstotno precepili, skoraj nič,” je ocenil.