Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, padel je nov rekord na področju brezposelnosti, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobne trende je pričakovati tudi v prihodnje. Ob tem delodajalci pozivajo k ukrepom za razbremenitev gospodarstva, sindikati pa k dostojnim plačam in kakovostnim pogojem dela.

Na Zavodu RS za zaposlovanje so zadnje rekordno nizko število brezposelnih zabeležili konec junija, in sicer 42.398. Konec novembra je bilo uradno brez dela 45.796 oseb, kar še vedno kaže na t. i. polno zaposlenost.

Katerih delavcev najbolj primanjkuje?

V številnih panogah imajo posledično še naprej težave s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Najbolj primanjkuje delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah, voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcev za preprosta dela pri nizkih gradnjah, oseb za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, kuhinjskih pomočnikov, varilcev, strokovnjakov za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov ter strokovnih sodelavcev za zdravstveno nego.

Delodajalci si v teh razmerah še vedno pomagajo z zaposlovanjem tujih državljanov. Teh je bilo septembra, za katerega so na voljo zadnji podatki statističnega urada, med delovno aktivnimi (brez kmetov) že 149.482, s čimer je bil njihov delež 16,2-odstoten.

Delodajalci za razbremenitev stroškov dela in debirokratzizacijo postopkov

V delodajalskih združenjih prihodnje leto bistvenih pretresov kljub težavam v nekaterih panogah, denimo avtomobilski in kovinski industriji, ne pričakujejo.

Zadovoljni so, da je vlada v teh panogah aktivirala shemo subvencioniranega delovnega časa, saj da bo s tem podjetjem zagotovila, da ohranijo usposobljen kader, premostijo začasni padec naročil in se v vmesnem času preusmerijo na nove trg in naročnike, je za STA dejal direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Danijel Lamperger.

Se je pa treba zavedati, da se shema skrajšanega delovnika financira iz proračuna in da jo bo na koncu plačalo gospodarstvo oz. celotno prebivalstvo, je za STA opozoril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Miro Smrekar.

Pričakujejo razbremenitev stroškov dela

Zakonodajnih sprememb na področju trga dela delodajalska stran pred spomladanskimi parlamentarnimi volitvami ne pričakuje, si pa denimo v OZS želijo, da bi predvolilno obdobje jasno pokazalo stališča politike do ključnih vprašanj konkurenčnosti gospodarstva.

Smrekar si po volitvah za gospodarstvo želi predvidljivega, stabilnega okolja, "da bi poslali sporočilo vsem zaposlenim, da se dobro delo splača ter da ni država tista, ki zagotavlja materialno blaginjo, ampak gospodarstvo, to je lastniki, menedžerji in delavci gospodarskih družb".

V OZS pa od nove vlade na področju trga dela poleg tega pričakujejo še razbremenitev stroškov dela, zlasti za razvojne kadre, visoko usposobljene strokovnjake in ključne deficitarne poklice, ter celovito debirokratizacijo postopkov, denimo skrajšanje časa za pridobivanje delovnih dovoljenj in poenostavitev postopkov za zaposlovanje tujcev.

Sindikati za učinkovit nadzor nad spoštovanjem delavskih pravic

Tudi v sindikalnih organizacijah napovedujejo, da bo brezposelnost ostala nizka.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) jih ob tem najbolj skrbi pomanjkanje kadra v javnem sektorju, "in to zlasti v tistih dejavnostih, ki so ključne za delovanje države in skupnosti ter za njen razvoj in kakovost življenja ljudi - zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje in policija". "Zaradi pomanjkanja kadra se v teh, pa tudi nekaterih drugih dejavnostih, zaposleni soočajo z vedno večjimi obremenitvami," je za STA povzela generalna sekretarka KSJS Martina Vuk.

V takih razmerah se je treba po njenih besedah bistveno intenzivneje ukvarjati s pogoji dela. "Stres na delovnem mestu, različni pritiski, zlasti glede obsega dela, so tisti dejavniki, ki vplivajo na željo zaposlenih po menjavi službe, hkrati pa so tudi dejavnik, ki najbolj narašča pri vzrokih za bolniške odsotnosti," je podčrtala.

Najprej nas čaka ustrezna uskladitev minimalne plače

V tej luči se je ob ustreznem in dostojnem plačilu zaposlenih zavzela za zagotavljanje varnih, zdravih in kakovostnih delovnih pogojev, določitev standardov in normativov v vseh dejavnostih javnega sektorja, ureditev poklicne rehabilitacije in njene dostopnosti ter obvezno prilagajanje delovnih mest. K temu je dodala še ukrepe za učinkovitejši nadzor nad kršitvami pravic delavcev.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pa je za STA med nujnimi kratkoročnimi ukrepi na trgu dela omenil ustrezno uskladitev minimalne plače, v čim krajšem času pa na podlagi evropske direktive o ustreznih minimalnih plačah pričakuje tudi akcijski načrt za spodbujanje kolektivnega dogovarjanja za večjo pokritost zaposlenih s kolektivnimi pogodbami in tudi vsebinsko prenovo obstoječih.

V pripravi je že zakonsko implementiranje evropske direktive o preglednosti plačil, ki predvideva objavo informacij o plačah za iskalce zaposlitve, v usklajevanju je zakon, ki bo urejal plače in druge prejemke javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, napovedana je priprava strategije boja proti prekarnosti, je nadaljeva

Bi lahko kmalu delali manj?

Upa pa tudi na nadaljnjo razpravo o možnosti krajšega delovnega časa, ki bi se štel kot polni, in na implementacijo evropske direktive o platformnem delu. Prav tako bi bilo smiselno prenoviti zastarel zakon o stavki, je sklenil.

STA