Glavne predlagane spremembe se nanašajo na prenos dela nalog za upravljanje nepremičnin za odstranitev in graditev nadomestitvenih objektov na državno družbo DSU, do česar so bili v opoziciji precej kritični. Cilj predlagane novele interventnega zakona je čim hitrejša in učinkovitejša določitev postopkov za pomoč prebivalcem, ki so na seznamu evidentiranih območij in objektov, predvidenih za odstranitev ter gradnjo nadomestitvenih objektov, je dejal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, so se po sprejetju interventnega zakona pokazale nove razsežnosti in potreba po dodatnih ukrepih.
Pri dogovarjanju z DSU obstaja več možnosti izbire
Glavne spremembe predlagane novele se nanašajo na prenos dela nalog na državno družbo za svetovanje in upravljanje DSU. DSU bo tako v imenu države opravljala naloge, povezane s pridobitvijo nepremičnin, ki so skladno s sklepom vlade predvidene za odstranitev in katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist. Obenem bodo na družbi izvedli vse postopke za sklenitev pogodb za odkup nepremičnin, po pridobitvi posesti pa bo DSU na teh nepremičninah izvajala določene naloge. DSU bo tako izvedel postopke javnih naročil za izvedbo nalog, ki so potrebne za odstranitev objektov in izvedbo nadomestitvenih gradenj. Predlog novele predvideva tudi, da bosta vlada in DSU po sprejemu novele sklenila pogodbo, je dodal Trbič in pojasnil, da je letos za izvajanjem teh nalog predvidenih 160.000 evrov, za drugo leto pa 480.000 evrov.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jure Leben je pojasnil, da bodo ljudje pri dogovarjanju z DSU imeli na voljo več možnosti. Prva je, da upravičenec prejme odškodnino, druga je, da upravičenec s prejeto odškodnino gradi sam, pri čemer lahko izbira med tipskimi projekti, ki jih je pripravilo ministrstvo za solidarnostno prihodnost, tretja možnost pa je, da DSU kot investitor zgradi objekt za upravičenca. Državna tehnična pisarna bo po Šefičevih pojasnilih še naprej delovala, pod njenim okriljem bodo ostali vsi nadomestni objekti in rekonstrukcije. V SDS so bili v razpravi precej kritični, saj menijo, da postopki tečejo prepočasi in da prelaganje dela nalog na DSU ni prava rešitev. "Današnja seja in novela sta dokaz, da smo nesposobni, saj v enem letu nismo uspeli postaviti 200 hiš," je dejal Bojan Podkrajšek (SDS).
Šefic je zavrnil očitke, da se dela počasi, in menil, da je bilo veliko narejenega.
Novi objekti morajo biti varni
"Delati moramo tako, da povečamo odpornost. Novi objekti morajo biti varni z vidika poplav, plazov in erozije," je poudaril. "Namen zakona je, da se čim hitreje pride do nadomestitvenih objektov, ampak ta zakon tega ne bo uresničil. DSU nima referenc in izkušenj s tega področja," je dejal Zvonko Černač (SDS). Poslance SDS je zmotilo tudi to, da na seji ni bilo nikogar iz DSU. V koaliciji so medtem predlog novele pozdravili in menili, da se stvari dobro premikajo. "Neumestno je, da pričakujete, da se bo v enem letu rešila najhujša naravna katastrofa v državi," je dejal Aleš Rezar (Svoboda). Njegova strankarska kolegica Nataša Avšič Bogovič pa je menila, da ni treba "problematizirati dela DSU, preden se je sploh začelo".
Odbor je z devetimi glasovi za in dvema proti podprl predlog novele. Ob tem je podprl tudi amandmaje koalicije, ki so v večini naslovili pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ, medtem ko je amandmaje SDS, s katerimi je največja opozicijska stranka želela zaustaviti spremembe zakona, saj meni, da je ureditev po veljavnem zakonu primerna, zavrnil. DZ bo o predlogu novele, ki ga obravnava po nujnem postopku, glasoval v ponedeljek, piše STA.
