Od konca oktobra lani je na čelu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, največje nevladne kmetijske organizacije, ki zastopa interese lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč, dr. Jože Podgoršek. V času sejma Agra v Gornji Radgoni smo ga povabili pred naš mikrofon in mu zastavili vprašanji, vezani na tačas aktualno kmetijsko problematiko.
Katere so danes glavne težave, s katerimi se srečuje slovenski kmet?
Če pogledamo kratkoročno, se to leto ponovno ukvarjamo s sušo v Sloveniji in s pozebo v spomladanskem obdobju. V nekaterih predelih tudi s točo. Pred nekaj dnevi je udarila močna toča na ljubljanskem, vrhniškem koncu, kar je malo nenavadno. Pri tem se je pojavila velika škoda. Na področju živinoreje se intenzivno ukvarjamo z novimi varnostnimi izzivi - bolezen modrikastega jezika je tukaj. S tem imamo kar velike izzive, zlasti v zahodnem delu Slovenije, na tem severovzhodnem delu je zaenkrat še to manjši izziv, a že jutri je lahko drugače.
Z vidika širše slike pa se danes soočamo predvsem z zakonodajno vejo. Zakonodaja je izziv, ki je pred nami, še posebej zakon o zaščiti živali, ki neposredno vpliva na slovenske kmetije. Nekateri kmetje bodo morali zaradi te zakonodaje prenehati z dejavnostjo, predvsem v sektorju prašičereje in reje kokoši nesnic.
Naj poudarim, da je kmetijsko gozdarska zbornica zavezana k dobrobiti živali, vendar iščemo rešitve, ki upoštevajo dobrobit živali, hkrati pa omogočajo preživetje kmetij. Pri prepovedi rej kokoši nesnic v obogatenih kletkah nismo proti samemu ukrepu, predlagali pa smo daljše prehodno obdobje, da se kmetije lahko prilagodijo. Evropa je podobne spremembe uvajala 12 let, pri nas pa se skuša uvesti v treh, kar ni realno. Podobno pri kastraciji prašičev sledimo dobrobiti živali in predlagamo brezbolečinsko kastracijo z lokalno protibolečinsko terapijo. Torej pri obeh zakonodajnih izzivih iščemo rešitve, ki upoštevajo dobrobit živali, hkrati pa omogočajo preživetje kmetij.
Pomemben izziv je tudi dolgoročna vizija razvoja slovenskega kmetijstva in gozdarstva. Pozdravljamo pobudo ministrstva, da je začelo široko razpravo o viziji slovenskega kmetijstva do leta 2040. Hkrati pa se bojimo, da se bo zaradi hitenja in želje po formalnem sprejetju vizije premalo pozornosti posvetilo analizam in posledicam predlaganih rešitev. Zato smo že na ministrstvu zagovarjali sistematičen pristop - tudi če bo trajalo kakšen mesec dlje in s to vizijo bo moral nadaljevati tudi naslednji minister, kdorkoli že bo. Ne hitimo samo za to, da bo, ampak naredimo kvalitetno in dolgoročno vizijo. Kmetijsko gozdarska zbornica bo v tem procesu aktivno sodelovala z vsem svojim znanjem in izkušnjami, saj želimo široke in poglobljene razprave.
Koliko pa je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije slišana pri vladi?
Velikokrat slišimo, da premalo. Še posebej želim izpostaviti zakon o zaščiti živali. Pri ključnih dveh vprašanjih je bila zbornica pogosto neslišana, podobno kot druge kmetijske organizacije. Sestankov je bilo veliko, vendar ministrstvo vztraja pri svojem. Menimo, da zakon bolj sledi ideološko-populističnim ciljem kot resni strokovni rešitvi.
Pri drugih zakonodajnih predlogih smo uspeli vsaj omejiti najhujše težave, a pri večjih ambicijah nismo bili uspešni. Predlagali smo debirokratizacijo, zaščito kmetijske zemlje in druge izboljšave, vendar nismo bili uslišani. Na splošno lahko rečemo, da škode večina zakonodaje ne bo povzročila, vendar pogrešamo intenzivnejše delo. Naše pobude pogosto niso upoštevane, saj ima ministrstvo svoj krog odločevalcev, ki v tem trenutku ne dela ravno v prid slovenskemu kmetijstvu.
