Prometne nesreče so žalostna realnost vsakdanjega življenja na cestah. Na območju Policijske uprave Maribor so v obdobju od 1. januarja do 11. decembra 2024 obravnavali kar 3.327 prometnih nesreč. Med njimi je bilo 12 nesreč s smrtnim izidom, 110 s hudimi telesnimi poškodbami, 770 z lažjimi poškodbami in 2.435 nesreč, kjer je nastala samo materialna škoda. Od vseh teh nesreč je kar 795 vključevalo pobeg z mesta nesreče, kar pomeni, da udeleženci niso izpolnili svojih obveznosti.
Kaj storiti, če se znajdete v prometni nesreči?
Na podlagi prvega odstavka 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa mora vsakdo pomagati pri prometni nesreči, če je treba rešiti človeška življenja, preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa ali preprečiti oziroma omiliti ekološko nesrečo, je za nas pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi PU Maribor Anita Kovačič.
Prav tako so v drugem odstavku istega člena navedenega zakona predpisane dolžnosti udeležencev prometnih nesreč in sicer mora po prometni nesreči udeleženec prometne nesreče:
- ustaviti vozilo;
- zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I. kategorije pa vozilo čimprej odstraniti z vozišča;
- pomagati poškodovanim;
- obvestiti policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije;
- soudeleženim ali poškodovanim v prometni nesreči posredovati ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega dovoljenja ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči;
- ostati na kraju prometne nesreče I. kategorije toliko časa, kolikor je potrebno, da udeleženci v prometni nesreči dobijo podatke iz prejšnje točke, in izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči, oziroma osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke;
- ostati na kraju prometne nesreče II., III. in IV. kategorije;
- ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače;
- vrniti se takoj na kraj prometne nesreče, če ga je zapustil zaradi odvoza ponesrečenca v bolnišnico ali zaradi obveščanja policije o prometni nesreči;
- omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev, če je zapustil mesto prometne nesreče.
Tretji odstavek 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa določa, da neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.
Se dolžnosti razlikujejo glede na lokacijo prometne nesreče?
»Glede lokacije ni razlik v dolžnostih udeležencev prometnih nesreč, treba pa je upoštevati, da je prometne nesreče le nesreče na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporabljajo za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda,« nadalje pojasnjuje Kovačič.
Med nekategorizirane ceste se štejejo tudi prometne površine, kot so npr. parkirišča, če dostop nanje ni prepovedan s prometno signalizacijo oziroma preprečen z zapornico ali kakšno fizično oviro in so torej dostopne vsem pod enakimi pogoji.
Za neupoštevanje določil vas čakajo takšne kazni
Za ravnanja v nasprotju z določili prvega odstavka 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa se udeleženec cestnega prometa kaznuje za prekršek z globo 160 evrov.
Z globo 1.200 eurov (voznik motornega vozila pa tudi z 18 kazenskimi točkami) se kaznuje za prekršek neposredni udeleženec prometne nesreče, ki:
- ne ostane na kraju prometne nesreče II., III. in IV. kategorije ali
- ne ostane na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače.
V kolikor neposredni udeleženec prometne nesreče ne izpolni katere od ostalih dolžnosti iz drugega odstavka 110. člena Zakona o pravilnih cestnega prometa, se kaznuje z globo 500 eurov.
Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek neposredni udeleženec prometne nesreče, razen pešec, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 110. člena Zakona o pravilnih cestnega prometa, če ima v organizmu:
- več kot 0,20 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,10 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali
- prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek v prometni nesreči udeleženi voznik motornega vozila, ki v cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 110. člena Zakona o pravilnih cestnega prometa, če ima v organizmu:
- alkohol ali
- prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.