Leta 1944 je v pusti sivi stavbi v Melju delovalo nacistično taborišče Stalag XVIII D. V njem je bilo, ob vseh ostalih zapornikih, ujetih 87 britanskih jetnikov. Ti so bili v največji evropski vojaški reševalni operaciji rešeni, njihova zgodba, ki se je spominjamo pod imenom reševanja – Vranov let – pa odmeva še danes.

Vran, ki je pisal

75 let je od tega, projekt »Vranov let« pa ohranja spomin na reševanje in osvobajanje zavezniških vojnih ujetnikov in letalcev različnih narodnosti. 87 ujetnikom je pot rešitve tlakovalo junaštvo slovenskih partizanov, partizanskih kurirjev in slovenskega kmečkega prebivalstva. Ime projekta izhaja iz zgodbe, ki jo v knjigi Vranov let v svobodo opisuje avstralski vojni ujetnik Ralph F. Churches z vojaškim imenom Vran.

Za mnoga dejstva, ki razlagajo vojno zgodbo, je zaslužen tudi raziskovalec in predsednik društva Vranov let, Eduard Vedernjak, ki si prizadeva, da bi se v prihodnosti našla imena umrlih sovjetskih ujetnikov na naših tleh.

Nacistično taborišče Stalag XVIII D

Nacistično taborišče Stalag XVIII D

Nacistično taborišče Stalag XVIII D

Raziskovanje II. svetovne vojne

»Tukaj je na tak ali drugačen način umrlo 5000 sovjetskih vojnih ujetnikov. Bolezen, stradanje, streljanje, mučenje – to so bile te zgodbe,« nas v temo nacističnega taborišča Stalag XVIII D popelje Janez Ujčič.

»Odpirati teme, ki vedno ne bodo mogoče sozvočne,« je cilj Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne z Janezom Ujčičem na čelu. Prizadevajo si, da bi nekdanje taborišče že maja naslednje leto spremenili muzej s stalnimi in občasnimi razstavami, računajo pa tudi na sodelovanje Mestne občine Maribor, ki je lastnica objekta ter Muzeja narodne osvoboditve Maribor, ki kot svoje poslanstvo raziskuje vojne.

Ta petek, 20. septembra, pa organizirajo tudi 6. Mednarodno konferenco, ki naziva vlogo partizanskega gibanja pri porazu nacizma. Organizatorji vljudno vabijo na dogodek, ki bo odstiral pomembne teme naše zgodovine. Konferenca bo v petek, 20.9., ob 9:30 uri v prostorih taborišča (na vogalu Einspielerjeve ter Prisojne ulice v Mariboru).

Vranov let ali Vranov tek?

Da pa zgodovina ne bi ostala le v knjigah, si Vranov let na poseben način prizadeva predstaviti ultra trail tekač Robert Kereži, ki bo ob 75. obletnici pretekel 287 kilometrov dolgo pot. Opis poti in okvirne dnevne etape so objavljene na spletni strani Roberta Kerežija, udeležite pa se jih lahko prav vsi.

Nacistično taborišče Stalag XVIII D

Nacistično taborišče Stalag XVIII D

Eduard Vedernjak, Robert Kereži ter Janez Ujčič

Mednarodna spominska pot zavezništva – Vranov let

  • 30.08.1944 Sedem Britancev, z organizatorjema Ralphom Churchesom in Les Lawsem ter partizanskim vodičem, pobegne v Lovrenc na Pohorju iz delovišča nad ŽP Ožbalt.
  • 30.08.1944 Borci Šercerjeve brigade v Ožbaltu osvobodijo 87 britanskih vojnih ujetnikov.
  • 30.09.1944 Povečana skupina 103-eh zaveznikov pride v Gornji Grad.
  • 30.09.1944 v Spodnji Slivni v bližini Geoss-a jih sprejme Kamniško-zasavski odred, ki na območju »partizanskega koridorja« v Zgorjnem Hotiču organizira prevoz s čolni preko Save. Od tod dalje imajo spremstvo dolenjskih partizanov do Semiča.
  • 30.09.1944 Iz partizanskega letališča Otok poletijo z letali Dakota DC-3 v svojo bazo, v Bari.