Letošnja črna statistika prometnih nesreč v Sloveniji je izjemno zaskrbljujoča. Do 3. septembra je na cestah umrlo že 70 ljudi, kar presega celotno število žrtev iz prejšnjega leta. Posebej tragična sta bila poletna meseca, julij in avgust, ki sta močno poslabšala statistiko, ki je bila do junija še v skladu s pozitivnim trendom iz leta 2024.

Julij je bil s 25 smrtnimi žrtvami najslabši mesec v zadnjih desetih letih. Tako tragičnega meseca, kot je bil julij, nismo doživeli že deset let, poroča Siol.

Telefoni za volanom velik problem

Velika večina nesreč s smrtnim izidom se je po podatkih policije zgodila na lokalnih in državnih cestah, medtem ko je bilo smrtnih žrtev na avtocestah in hitrih cestah kljub neprimerljivo večjemu prometu "le" osem.

Glavni vzroki za nesreče ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola in drog ter nepozornost, ki jo pogosto povzroča uporaba mobilnih telefonov. Agencija za varnost prometa (AVP) opozarja, da bi se številnim tragedijam lahko izognili z doslednim spoštovanjem prometnih pravil.

Dodaten problem so letos motoristi, saj jih je umrlo kar 26, več kot dvakrat več kot v enakem obdobju lani. Za večino nesreč so krivi sami zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola.

Kaj bodo storili pristojni?

Ministrica za infrastrukturo je sklicala sestanek z vsemi ključnimi deležniki, da bi analizirali stanje in predlagali ukrepe za izboljšanje prometne varnosti. Na ministrstvu poudarjajo, da so za izboljšanje razmer ključne celovite rešitve, ki vključujejo povečan nadzor s sodobno tehnologijo in preventivne aktivnosti. Robert Štaba iz Zavoda Varna pot pa opozarja, da Slovenija na področju uporabe sodobnih tehničnih sistemov za nadzor prometa zaostaja za drugimi državami in da bi jih bilo treba hitro uvesti.

Slovenija je v zadnjih dveh letih sicer dosegla napredek, a trenutna statistika ogroža uresničitev ciljev nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, ki predvideva nadaljnje zniževanje števila smrtnih žrtev. Pristojni na ministrstvu in AVP preučujejo možne zakonske spremembe, ki bi lahko obrnile negativni trend in pomagale pri doseganju zastavljenih ciljev.

Bo nas učinkovito nadzorovala tehnologija?

"Tudi če gremo pogledat v katerokoli križišče v katerokoli mesto, bomo ugotovili, da se vozniki še vedno vozijo skozi rdečo luč, da imajo vsi mobitele v rokah. Torej kaj sledi? Policijo je treba opremiti z napravami, ki bodo ugotavljale, ali vozniki uporabljajo mobitele. Križišča je treba opremiti s kamerami, da vidimo, kdo prevozi rdečo luč. Imamo tehnologijo, imamo na voljo tudi umetno inteligenco, v Švici že dolgo ne vidiš veliko policistov na cesti. Večina prometa je pod informacijsko-tehničnim nadzorom," je za Siol dejal Štaba.

Kot primer je podal Francijo in Italijo, ki sta avtoceste in lokalne ceste posejali z radarji, kar se jima obrestuje z na stotine manj žrtvami zaradi hitrosti.