Premier Robert Golob je za sredo sklical vrh parlamentarnih strank, na katerem bodo prvaki strank in vodje poslanskih skupin opravili posvet o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ. Tak predlog so na posvetovalnih referendumih večinsko podprli tudi volivci, dogovor o spremembi volilne zakonodaje pa bo zdaj skušala poiskati tudi politika.

Pobuda po "vzpodbudnem rezultatu posvetovalnega referenduma"

Predsednik vlade je ob prvakih parlamentarnih strank in vodjih poslanskih skupin na sredin posvet o spremembi volilnega sistema z uveljavitvijo preferenčnega glasu povabil tudi ministra za javno upravo Franca Propsa in državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade, pristojno za odnose z DZ, Mašo Kociper.

Pobuda za posvet po navedbah premierjevega kabineta prihaja po "vzpodbudnem rezultatu posvetovalnega referenduma". Izmed vseh referendumskih vprašanj, o katerih so se volivci izrekali 9. junija, je namreč prav uvedba preferenčnega glasu prejela najvišjo podporo. Za je glasovalo 70,89 odstotkov volivcev. Tudi nekaj več kot 41-odstotna volilna udeležba jasno izraža voljo volivcev, ob tem poudarjajo v Golobovem kabinetu. "Velika moralna obveznost politike je, da voljo državljank in državljanov tudi uveljavi," so ob tem zapisali v napovedi parlamentarnega vrha.

Za spremembo volilne zakonodaje sicer koalicija potrebuje dvotretjinsko večino, torej 60 poslanskih glasov, zato bo podporo morala iskati tudi v opozicijskih SDS in NSi.

Tokratni poskus spremembe volilne zakonodaje sicer ni prvi, je pa podkrepljen z voljo volivk in volivcev, še izpostavljajo v kabinetu predsednika vlade. Nova izhodišča za spremembe zakonodaje pa bodo po njihovih navedbah temeljila na predlogu, pripravljenem v prejšnjem sklicu DZ. "Ta zakon bi v skladu z dosedanjo javno razpravo še bolj prilagodili načinu volitev evropskih poslancev ter ga v nadaljevanju uskladili s pričakovanji parlamentarnih strank," napovedujejo.

"Pri spremembah volilne zakonodaje se bo pokazalo, kolikšen del slovenske politike spoštuje voljo volivcev," je ob tem za STA dejal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic.

Konsenza glede uvedbe preferenčnega glasu doslej parlamentarci niso dosegli

Predlog sprememb volilne zakonodaje v minulem sklicu DZ je sicer sledil odločitvi ustavnega sodišča o neustavnosti zakonskega člena, ki določa volilne okraje pri volitvah v DZ. Koalicija v času vlade Marjana Šarca je tedaj pripravila predlog sprememb, s katerimi bi ukinili volilne okraje z uvedbo in uvedli relativni preferenčni glas, a v parlamentu ni dobil zadostne podpore. Po več ko dveh letih, številnih posvetih in več poskusih je nato DZ že v času vlade Janeza Janše sprejel le predlog novele o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki je prinesla spremembo meja volilnih okrajev. Medtem konsenza glede uvedbe preferenčnega glasu parlamentarci niso dosegli.

To bo torej že v sredo poskušala aktualna koalicija, v sredo pa želijo po besedah državne sekretarke Kociper med drugim ugotoviti, ali bi uvedli absolutni ali relativni preferenčni glas, obvezni ali neobvezni ter na kak način bi bodisi spreminjali bodisi ukinjali volilne okraje.

Po posvetovalnih referendumih z začetka meseca, na katerih so se volivci večinsko izrekli tudi za ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo pa tudi že tečejo pogovori o ureditvi teh vprašanj.

Vsaj tri zakone, in sicer glede ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu ter gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene, si v največji vladni stranki Gibanju Svoboda želijo v parlamentarni postopek vložiti še letos. "S koalicijo in ministrstvi smo se že lotili priprave zakonodajnih vsebin," pravijo. Pri tem pa, kot zatrjujejo, kot manj pomembno ocenjujejo, kdo bo predlagatelj zakonodaje, saj pri njeni pripravi tvorno sodelujejo s pristojnimi ministrstvi, stroko in zainteresirano javnostjo.

STA