Po nedeljskem referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se vrstijo pozivi k odstopu vlade. V opozicijskih strankah so izid videli kot poraz vladajočim. Podpredsednik SDS Aleš Hojs je prepričan, da je rezultat zelo velika nezaupnica aktualni koaliciji, zato pričakuje odstop premierja Goloba. Referendumski rezultat so pozdravili tudi v NSi. Razumejo pa ga kot dokaz, da večina Slovencev zavrača Golobovo vlado.

V stranki Prerod menijo, da je kampanja razgalila pomanjkanje zaupanja in dialoga, za kar odgovornost nosi predvsem vlada. V strankah Zaupanje in Glas upokojencev medtem pričakujejo odstop vlade.

Pravica, ki mora temeljiti na strokovno podprti, premišljeni in varni zakonodaji

V stranki Prerod - Stranki Vladimirja Prebiliča menijo, da izid referenduma razkriva globoko polarizacijo političnega prostora, ki ga moramo znati preseči, še posebej pri vprašanjih, ki posegajo v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in etična načela. V stranki sicer podpirajo pravico do izbire, možnost prostovoljnega končanja življenja pa vidijo kot pomembno, globoko intimno odločitev posameznika. "A ta pravica mora temeljiti na strokovno podprti, premišljeni in varni zakonodaji, ki ne dopušča zlorab ali pritiskov na kogarkoli v tem procesu, in zagotavlja najvišje etične in zdravstvene standarde," so zapisali.

Žal je bil predlagani zakon po oceni številnih strokovnjakov preveč pomanjkljiv, kar je vplivalo tudi na volilno odločitev državljanov, menijo v Prerodu. Referendum je obenem pokazal nezmožnost vlade, da v dveh letih ustvari dialog z zdravstveno stroko in organizacijami, ter na drugi strani nezmožnost mobilizacije lastnega volilnega telesa. "Izjemno intenzivno vključevanje zdravnikov v referendumsko kampanjo je razgalilo predvsem pomanjkanje zaupanja in dialoga, za kar odgovornost nosi predvsem vlada," so zapisali.

Je šlo pri referendumu za zaupanje v vlado?

V stranki Karl Erjavec - stranka Zaupanje pa menijo, da je izid referenduma jasen in nedvoumen signal vladajoči politiki. Prepričani so, da na referendumu ni šlo za glasovanje o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pač pa za glasovanje o zaupanju v vlado. Volivci so po njihovem mnenju vladi jasno povedali, naj konča ukrepe, katerih edini namen je politično podkupovanje, neha škodovati državi z ideološkim preusmerjanjem pozornosti, začne poslušati stroko ter poskrbi za dolgoročno varno prihodnost države.

"Če vlada tega ni sposobna, potem ima dolžnost odstopiti in omogočiti, da Slovenijo vodi politika, ki razume trenutek svetovne in evropske negotovosti ter zna ravnati trezno, strokovno in strateško," so v stranki Zaupanje zapisali v sporočilu za javnost.

Jasen signal izgube zaupanja v nosilce oblasti?

Odstop vlade zahtevajo tudi v stranki Glas upokojencev. Rezultat referenduma namreč po njihovem mnenju odpira tudi politična vprašanja. "Tako izrazit razkorak med državljani in predlagatelji zakona pomeni jasen signal izgube zaupanja v nosilce oblasti," opozarjajo in pričakujejo, da bosta vlada in tudi predsednica države Nataša Pirc Musar prevzeli odgovornost za vztrajanje pri rešitvah, ki so očitno izgubile legitimnost v očeh javnosti.

Volivci so sicer na referendumu po njihovi oceni tudi jasno izrazili dvom v predlagani zakon, ki ni nudil potrebnih varovalk in ni zagotavljal širšega družbenega soglasja o tako občutljivi temi.

Beović: Pripravljeni smo na dialog, a umetno končanje življenja ni zdravniško delo

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović po zavrnitvi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja prepoznava razdeljenost družbe o tem vprašanju. V zbornici so tako pripravljeni na dialog ob morebitnih novih poskusih sprejema zakona. A hkrati dodaja, da vpletenosti zdravnikov v te postopke nasprotujejo na načelni ravni.

Nedeljski referendumu kaže, da je prebivalstvo Slovenije o predčasni prekinitvi življenja razdeljeno, saj ni šlo za široko plebiscitarno odločitev. Glavna razlika od posvetovalnega referenduma junija 2024 pa je, da je takrat šlo za razmišljanje, da si ljudje želijo dostojanstvene smrti, medtem ko je šlo pri zakonu za "konkretna določila, ki bi pomenila marsikaj drugega," je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije ocenila v današnjem pogovoru za STA.

"Zakon je govoril o kroničnih bolnikih, o postopkih, ki bi obremenjevali tako zdravnike kot družine, tako da pravzaprav ni izpolnil te želje, izražene na posvetovalnem referendumu," meni Beović. Tako je prepričana, da to ni bil zakon, ki bi bil namenjen terminalno bolnim.

Zakon v marsičem tudi slabo napisan?

Dodala je, da je bil zakon v marsičem tudi slabo napisan, čeprav je vseboval kar veliko varovalk. "Po drugi strani pa te varovalke ne morejo preprečiti tega, kar se dogaja v vseh državah, ki imajo uvedeno podobno zakonodajo," je dejala.

Če bodo pobudniki zakona po letu dni zakon ponovno skušali vložiti, bodo z njimi vzpostavili dialog, je napovedala. A je obenem opozorila, da je šlo prinasprotovanju zakonu zbornice za nasprotovanje na načelni ravni in za željo oziroma stališče zdravnikov, da ne želijo biti vključeni v take postopke oziroma kar se da malo. "Zdravniki se pravzaprav 2500 let ukvarjamo s tem vprašanjem. Hipokrat ne bi tega zapisal v svojo izjavo, če že takrat ne bi bilo političnih teženj po tem, da bi se življenje lahko končalo prej tudi na tak, umeten način," je povedala.

Dodala je, da so bila v ta razmišljanja vključena vsa zdravniška združenja, komisija za medicinsko etiko in predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. "Skratka številni ljudje v Sloveniji smo razmišljali na drugačne načine in mislim, da je pametno, da se to posluša," je dejala.

Medicina 21. stoletja ima še vedno ogromno omejitev

O mnenju nekaterih, da medicina človeku skoraj ne pusti umreti, je dejala, da to vidi drugače. "Družba, bolniki in predvsem tudi zdravniki vztrajamo takrat, ko vztrajanje ni več smiselno, ko zaradi različnih pritiskov bolnikom dajemo zdravila, ki ne pomagajo več," priznava.

Pogovarjati se je po njenih besedah treba tudi o tem, da ima medicina 21. stoletja še vedno ogromno omejitev in da vsega ne znajo in ne zmorejo. "Zato ni pametno, da potem bolnika tako rekoč silimo ali pa si tudi on želi terapij, ki mu ne bodo pomagale," je prepričana.

Meja, do katere zdravniki lahko pomagajo, se razlikuje med bolniki, boleznimi in načini zdravljenja. Gotovo pa zelo invazivni načini zdravljenja, kirurgija in intenzivna medicina, kadar ne morejo pomagati, povzročajo le trpljenje. "Treba je dodajati življenje letom, ne pa leta življenju," je zaključila.

STA