Po tem, ko so Dravske elektrarne Maribor nedavno napovedale, da se bo še pred poletjem začela gradnja vetrne elektrarne Mali Log, velja vstop pomembnega investitorja v lasti države na področje vetrne energije postaviti pod drobnogled.

Ob Malem Logu v Občini Loški potok so namreč vetrne elektrarne napovedane še na nekaterih drugih lokacijah – v Občini Dravograd, Občini Rogatec in Občini Vitanje, pri tem pa mnenja tamkajšnjih lokalnih skupnosti ostajajo precej mešana.

Ustavimo se najprej ob projektu izkoriščanja energije vetra, ki mu je glede na napoved gradnje lokalna skupnost naklonjena.

»Lokacija Mali Log je bila izbrana na podlagi ugodni vetrnih razmer ob upoštevanju morebitnih vplivov na ljudi in naravo,« tako pojasnjujejo na DEM ter dodajajo: »Raziskani so bili morebitni vplivi na zdravje ljudi, gozdarstvo, kmetijstvo, živali in naravo v celoti, posebna raziskava je bila namenjena pticam.«

»Enako pomembno je transparentno in redno komuniciranje z lokalnim okoljem,« izpostavijo in dodajo, da so ponosni, da jim je uspelo pozitivno sodelovanje z Občino Loški potok, kar je lahko, kot poudarijo, »zgled vsem naslednjim projektom«.

Napovedana vetrna elektrarna Mali Log bo tako prva od načrtovanih, hkrati pa tudi prva vetrnica, kjer bo investitor v lasti države. Ob napovedi gradnje so v DEM povedali še, da bo vetrna elektrarna Mali Log, nazivne moči 1 MW, letno proizvedla toliko energije, da bi v enakem obdobju oskrbela celotno porabo energije vseh gospodinjstev v Občini Loški potok. Pri tem skupna vrednost investicije znaša slaba dva in pol milijona evrov.

Kje se še obetajo vetrne elektrarne?

Dravske elektrarne Maribor pa trenutno aktivnosti izvajajo še na treh drugih podobnih projektih – projektu vetrne elektrarne Ojstrica v Občini Dravograd, vetrne elektrarne Rogatec v Občini Rogatec in vetrne elektrarne Paški Kozjak v Občini Vitanje.

»Pri projektu Vetrne elektrarne Ojstrica sta koordinator (Ministrstvo za naravne vire in prostor) in pobudnik (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) konec septembra do pripomb in predlogov javnosti (podanih na javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta) zavzela stališča, ki so javno objavljena v prostorskem informacijskem sistemu,« pojasnijo v DEM ter dodajo, da je postopek umeščanja vetrne elektrarne Ojstrica v prostor v zaključni fazi.

»Pri projektih Vetrne elektrarne Rogatec in Vetrne elektrarne Paški Kozjak pa so v zaključevanju vse z vsebinjenjem zahtevane strokovne podlage za okoljsko poročilo,« še pripomnijo v Dravskih elektrarnah Maribor, pri tem pa pojasnijo, da strokovne podlage identificirajo in omejujejo vsa tveganja, ki lahko vplivajo na ljudi, rastlinske in živalske habitate ter okolje kot celoto.

»Zaključek vseh omenjenih zahtevanih strokovnih podlag je pri obeh projektih predviden v tem letu; sledi priprava in oddaja okoljskega poročila pristojnemu ministrstvu in javni razgrnitvi,« povedo.

Dravograd s strahom pred vplivi na okolje in zdravje

Ob vsem povedanem pa nikakor ne gre zapostaviti mnenja lokalnih prebivalcev, pri čemer smo temperaturo lokalnih mnenj izmerili v pogovorih s posameznimi župani.

Da o prevladujoči naklonjenosti projektu vetrne elektrarne Ojstrica ne moremo govoriti, potrdi pogovor z županom Dravograda Antonom Preksavcem.

»Mnenje zainteresirane javnosti s področja Ojstrice in Goriškega Vrha, združene v CI nasprotuje izgradnji VE. V CI je vključena večina polnoletnih prebivalcev s tega območja, kjer se nameravajo postaviti VE,« pove Preksavec ter doda, da je mnenje ostale javnosti s področja celotne Občine deljeno.

Največji pomisleki so, kot pove župan, ogroženi vodni viri, saj načrtovane povezovalne ceste med napovedano vetrno elektrarno prečkajo vodonosnike, s tem pa predstavljajo možnost onesnaževanja.

Dodaten pomislek predstavlja zagotovitev ustrezne zaščite zdravja prebivalcev v vplivanem območju še pove Preksavec in doda: »Zelo pomembno oz. odločilno pa je tudi dejstvo, da prebivalci Ojstrice in Goriškega Vrha združeni v CI gradnji nasprotujejo iz razlogov, ki so jih navedli v pripombah na osnutek DPN.«

Tako se pojavi vprašanje, ali je mogoče projekt vetrnih elektrarn za lokalno skupnost na kakršenkoli način napraviti za bolj sprejemljiv.

»Po našem vedenju je odpor pri lokalnem prebivalstvu tolikšen, da verjetno ne obstaja način ali dejanje zaradi katerega bi projekt postal sprejemljiv,« je jasen župan Preksavec, ki dodaja, da od projekta posebnih koristi ne pričakujejo.

»Je pa res, da je vlada RS s sprejemom Uredbe občinam zagotovila določeno enkratno denarno nadomestilo za postavljene VE moči nad 1MW, in sicer 200.000 EUR za vsak MW instalirane moči, kar pa ni odločilen moment,« še pripomni.

»V občini Dravograd se močno zavedamo potrebe in nujnosti po električni samooskrbi države, ki mora vsled dogajanj v svetu postati prioriteta. Zavedamo pa se tudi krhkosti okolja in življenjske pomembnosti vodnih virov, ki jih moramo ohraniti za vsako ceno. V naši občini imamo hidro elektrarno, ki ima določen vpliv na okolje, hkrati pa intenzivno delamo na projektu vzpostavitve konzorcija več deležnikov za postavitev sončnih elektrarn na strehah javnih objektov in degradiranih zemljiščih s ciljem, da dosežemo energetsko samooskrbnost lokalne skupnosti oziroma njenih objektov in zavodov.«

Anton Preksavec, Župan Občine Dravograd

Lokalna skupnost Rogatca aktivno vključena v projekt, od katerega si obetajo marsikaj

V nasprotju z Občino Dravograd pa glede aktualnega projekta negativnih mnenj v Občini Rogatec ne beležijo, pojasnjuje tamkajšnji župan Martin Mikolič.

Slednji pove, da je bil projekt lokalni javnosti jasno predstavljen, vse do danes pa tako s strani občinskega sveta kot občanov ni bilo izraženih negativnih stališč k postavitvi vetrnih elektrarn. »Pomembno je povedati, da investitor občino sproti obvešča o vseh aktualnih aktivnostih, tako je vodstvo občinskemu svetu stanje projekta nazadnje predstavilo pred nekaj meseci,« dodaja Mikolič.

Občina si namreč od napovedanega projekta obeta nekaj koristi … Ob nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, enkratnem nadomestilu po pridobitvi uporabnega dovoljenj ter odloku o letnem nadomestilu glede na količino proizvedene električne energije Občina Rogatec po realizaciji projekta pričakuje še ureditev infrastrukture predvsem na območju, kjer bodo agregati stali, kot tudi na območju, kjer bo potekal transport in kabliranje do trafo postaje.

»Najbolj bistveno, kar bi moral storiti investitor, da bi bil projekt sprejemljiv za lokalno skupnost, je po mojem mnenju to, da smo občina in občani pravočasno in korektno informirani o poteku projekta, kar pa lahko za investitorja Dravske elektrarne Maribor, ki naj bi gradil v naši občini, rečemo, da drži,« izpostavlja župan Martin Mikolič, ki jasno pove, da so v občini v projekt že vseskozi aktivno vključeni.

Vitanje: V iskanju odgovorov, a odprtega in naklonjenega uma

Z iskanjem odgovorov na odprta vprašanja k projektu pristopajo v Občini Vitanje, kjer župan Andraž Pogorevc pove, da posebnih izzivov glede postavitve vetrne elektrarne sicer niso zaznali. »Vsekakor potrebujemo še informacij, da si bomo vsi lahko oblikovali dokončno stališče,« pove ter doda, da je klima glede projekta med občani dokaj pozitivna.

Tako trenutno ne beležijo večjih pomislekov. »Lokacija vetrnic je precej oddaljena od prvih prebivalcev, tako da vplivov na okoliške prebivalce po zagotavljanju strokovnih služb naj ne bi bilo,« pojasni Pogorevc, ki nadaljuje:

»Vpliv bo ta, da bomo vetrnice videli. To, da jih bomo videli, pa se zavedamo. Na občini smo veliko časa namenili predvsem temu, da z investitorjem sodelujemo tako, da bo projekt zgrajen na način, da bo najbolje za nas.«

Prav zato so na vidiku tudi javne predstavitve projekta občankam in občanom, pojasni župan Andraž Pogorevc in doda: »Investitor je izrazil željo po javnih predstavitvah trenutne faze projekta vsem občankam in občanov in to smo kot občina od njih tudi pričakovali, tako da bomo v kratkem to začeli tudi izvajati. Tako bo investitor odgovoril na vsa odprta vprašanja in predstavil vse morebitne vplive na življenja ljudi in naravo.«

Si pa podobno kot v Občini Rogatec tudi v Občini Vitanje obetajo nekaj spremljajočih koristi. »Investitor bo rekonstruiral in asfaltiral dostopno cesto od centra Vitanja do lokacije vetrnic. Ta nam bo ostala v uporabo po gradnji in tudi boljše ceste pomagajo turističnemu razvoju, ki je naša vizija razvoja občine,« pojasni župan ter doda, da bodo tudi vse spodbude omogočile dvig kakovosti življenja, pa tudi nove investicije v turistično infrastrukturo.

»Manjše občine imamo zelo nizke proračune in je razvoj nekaj, kar vedno izostane. Proračun porabimo za tekoče odhodke in za investicije ostane res malo. Mi tako sedaj razvojne projekte peljemo le z EU sredstvi, dodatne domače spodbude nam tako predstavljajo priložnost za razvoj,« izpostavlja Pogorevc.

»V vse faze smo kot občina vključeni v proces. Sodelovali smo pri izbiri in načrtovanju dostopne ceste, pri različnih variantah dostopne ceste je investitor upošteval naše mnenje. Prav tako smo podali številna vprašanja, ki so bila odgovorjena v strokovnih podlagah.«

»Na primer, pri nas je nekaj zaščitenih vrst in investitor je v posebnih strokovnih podlagal proučil vse morebitne vplive nanje. Zanimal nas je vpliv na gozd in njegovo funkcijo, tudi v tem primeru je investitor naročil strokovno podlago, ki nam je odgovorila na ta vprašanja. Redno nas seznanjajo o vseh fazah, upoštevajo naše želje in predloge.«

»Vodja projekta je vedno za nas vedno dosegljiva. Zaenkrat se še ni zgodilo, da bi kar koli delali mimo nas. Morda bi kdo pričakoval, da bi bilo potrebno več kritike na račun investitorja, vendar kot župan čutim odgovornost, da sodelujemo konstruktivno, da bodo od projekta (če bo seveda do njega prišlo) največ koristi imeli prav naši ljudje.«

Andraž Pogorevc, župan Občine Vitanje

Župan Vitanja pri načrtovanem projektu izpostavi še nadvse uspešno sodelovanje iz investitorjem, ki bo, kot že napovedano, v prihodnje pripravil javne predstavitve. »Vedno so nam na voljo za vsa vprašanja, sproti nam predstavljajo faze projekta,« izpostavlja Pogorevc, ki kot župan poudari, da situacijo v lokalnem okolju najbolje poznajo prav na občini: »Situacijo v lokalnem okolju najbolje poznamo, zato nas vključujejo v postopke, podajamo predloge, smo slišani.«

Ob tem župan Pogorevc doda še nekaj, kar si velja izposoditi tudi kot zaključno misel: »Morda sprejemljivost projekta ni odgovornost zgolj investitorja. Po mojem osebnem mnenju gre pri takih projektih sicer za soodgovornost vseh, tako investitorja in države, kot lokalnih oblasti in lokalnih ljudi.«