Kot smo že pisali na Maribor24, so delavci migranti v petek v državni zbor predali več kot 12.000 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma, saj se ne strinjajo z novelo Zakona o urejanju trga dela, ki bi z letom 2026 skoraj podvojila višino nadomestil za brezposelne delavce v Sloveniji, hkrati pa ukinila leta 2021 pridobljeno pravico delavcev migrantov (večinoma v Avstriji), da v primeru brezposelnosti dobijo (v Avstriji financirano) višje nadomestilo (od brezposelnih v Sloveniji), ki zdaj znaša maksimalno 1785 evrov.

Ta številka je sicer enkrat višja od trenutnega maksimalnega nadomestila za delavce, ki so delali v Sloveniji (892,5 evra), in nekoliko višja od maksimalnega nadomestila (1660 evrov bruto), ki bo veljalo od 1. januarja 2026. Državni zbor je potrdil novelo, s katero bo od takrat izenačil višino nadomestila za vse na novo brezposelne delavce, ne glede na to, ali so delali v Sloveniji ali tujini, s čimer se bo torej delavcem iz Avstrije maksimalna višina nadomestila znižala iz maksimalnih 1785 evrov bruto na 1660 evrov bruto. 

Idealen scenarij: "Domačim več, nam enako"

Delavci migranti so se odvzemu pravice uprli in začeli s postopkom za razpis referenduma. Če zberejo 40.000 na upravni enoti overjenih podpisov, se bo tako na referendumu odločalo tudi o obeh vprašanjih - tako dvigu nadomestila za domače delavce kot znižanju nadomestila za delavce migrante -, če pa, kar je bolj realno, zberejo 5000 na upravni enoti overjenih podpisov, pa bodo lahko v zakon le vrnili prejšnje določilo, priborjeno leta 2021, da smejo imeti višje nadomestilo, ki ga tako ali tako financira Avstrija. "Tako nam nihče ne more ničesar očitati, ker se bomo vendarle potrudili, da bodo domači brezposelni dobili več, hkrati pa ohranimo višje nadomestilo za čezmejne delavce," nam je v intervjuju razložil predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije (SDMS) Mario Fekonja. 

[[image_1_article_78640]]

A tudi če bi prišlo do zbranih 40.000 podpisov, referenduma in padca celotnega zakona - z drugimi besedami: če bi se ohranila trenutna, nizka nadomestila za brezposelnost delavcev v Sloveniji - bi imel Fekonja čisto vest: "Mi smo s pomočjo SD-ja dali možnost, da se višje nadomestilo za Slovence ohrani, zmanjšanje pa izvzame iz zakona. Namreč ideje o tem, da bi nam vzeli pravico, so se začele pojavljati že pol leta nazaj. Takrat smo s pomočjo poslancev Janija Prednika in Damijana Bezjaka Zrima uspeli doseči, da zadeve niso vključili v zakon. Rekli so, da tega ne bodo podprli in da nam to ostane. A nazadnje se je prav to zgodilo, v petek je bilo izglasovano, da nam pravica več ne pripada." 

Odločen odziv tudi zaradi politike

V SDMS so se tako odločili, da bodo "končno gledali predvsem nase" in se na hitro zbobnali skupaj. Ne le, da so podpise zbrali rekordno hitro, zbrali so jih celo dvakrat, a so po prvem poskusu ugotovili, da so se vmes spremenili obrazci oziroma da so podpise zbrali na napačnih obrazcih. Nič hudega, zbobnali so se še drugič: "Naš glavni komunikacijski kanal je facebook, čeprav ga veliko delavcev sicer nima. Poslali smo tudi več kot 7000 sms-sporočil vsem aktivnim in nekdanjim članom sindikata. Vsak ima še družino, prijatelje ..." Tako so bili kljub do petka zbranim 12.233 zbranim podpisom nabiralniki sindikata še v naslednjih dneh polni. 

[[image_2_article_78640]]

Vse te ljudi je po mnenju Fekonje k aktivaciji gotovo spodbudila retorika politike do delavcev migrantov. Denimo sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je izjavil, da morajo biti pravice vseh delavcev - tako v Sloveniji kot v Avstriji - izenačene, "a tu ni nobene logike," se jezi Fekonja: "Slovenija sicer formalno izplača nadomestilo, a za delavce migrante to prihaja iz Avstrije. V resnici torej gre za denar iz tujine. Čisti dobiček za Slovenijo!" Kot dodaja Fekonja, je poslanka Svobode Sara Žibrat že vnaprej napovedala, da amandmaja SD-ja, ki je želel to znižanje izvzeti iz zakona, ne bo podprla, ker si želi, da bi slovenski delavci delali v Sloveniji. "A bomo zdaj ljudjem jemali pravice in jih tako vabili nazaj v Slovenijo, potem ko so jo že morali enkrat zapustiti?" je ogorčen Fekonja. 

Predvidoma v tem tednu bo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič razpisala rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma, ki jih bo treba nabrati v 30 dneh. Za uspeh bo potrebnih 40.000 podpisov. Že 5000 podpisov pa zadostuje, da bodo lahko delavci migranti vložili nov predlog za spremembo zakona o urejanju trga dela oziroma vrnili člen, ki jim je dodeljeval pravico do višjega nadomestila. Tako spremenjen zakon pa mora še vedno iti skozi zakonodajni postopek, kjer državni zbor odloča, ali bo sprejet ali ne. A zakaj bi državni zbor v novem poskusu glasoval v prid delavcem migrantom, če v petek ni? "Mislim, da smo dovolj velika masa volivcev, da bodo v državnem zboru še enkrat dobro premislili o tem. Seveda pa bo pomembno tudi lobirati, informirati in tako naprej." 

Kršenje evropskih uredb

Ob tem Fekonja izpostavlja, da če Slovenija ne ugodi delavcem migrantom, krši evropsko uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti. "S tem, ko naši pravijo, da je aktualna ureditev protiustavna, v bistvu ignorirajo evropsko uredbo!" trdi Fekonja: "Ravno zaradi ignorance te uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti smo se odločili, da se bomo posvetovali z odvetniki, kontaktirali pristojne na evropski ravni, pojasnili situacijo in poslali dopise."

Ignoranca slovenske oblasti s kršitvijo mednarodnih uredb v odnosu do delavcev migrantov pa ni nič novega, dodaja Fekonja: "Podobno so storili pri bilateralnem dogovoru o preprečevanju dvojnega obdavčevanja delavcev v javnem sektorju v tujini. Do zdaj so jih dodatno obdavčevali. Ko pa smo se začeli sklicevati na 19. člen dogovora, so izdali tri ali štiri odločbe, da se delavcev v Sloveniji ne sme obdavčiti. Za vse ostale so odločanje zamrznili. Zamrznitev take zadeve oziroma neizdaja odločbe v zakonodaji sploh ne obstaja. Slovenija ima časa za odločbo do 31. oktobra tekočega leta. Ljudje pa čakajo že po tri ali štiri leta." 

Prikaz, kako se politika obrača po vetru

Tudi sicer se že več kot desetletje trajajoča problematika dvojnega obdavčevanja ne premakne z mrtve točke: "Slovenija še vedno dodatno obdavčuje oziroma pobira razliko. Ampak v bistvu ne gre za razliko. Glavni problem, zaradi katerega je sploh nastal sindikat, so bili stroški v zvezi z delom. V Sloveniji zaposleni dobijo stroške neto, neobdavčene – v žep. Nam pa se stroški upoštevajo zgolj kot olajšava. To smo želeli spremeniti z zakonom – da bi se najprej izračunala dohodnina, nato pa bi se stroški odšteli. Le tako bi bili enakovredni slovenskim delavcem."

No, in ta problematika je plastičen prikaz, kako deluje slovenska politika - z roko v roki le, ko ji gre za koristi, ko pa ima moč kaj spremeniti, se ji ne ljubi: " V predprejšnji vladi, ko sta bili SDS in NSi v opoziciji, sta nam pomagali, da nam ni bilo treba zbirati podpisov. A takrat so nam iz koalicijske Stranke Alenke Bratušek, povedali, da imajo dogovor, da načeloma ne podpirajo predlogov opozicije. Nato se je oblast menjala, SDS in NSi sta prišli v koalicijo in ko smo ju prosili, naj vložita ta isti zakon - pa nista hoteli.  Smo ga pa potem sami vložili s pet tisoč podpisi. In takrat sta ga oni sami zavrnili." Tako to je v Sloveniji.