Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujejo po vsem svetu. Planinska zveza Slovenije vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos: Za vodo, hrano in preživetje v gorah in drugod so pomembni ledeniki. Avtor letošnje poslanice je podpredsednik PZS Martin Šolar.

Podnebnih sprememb ne smemo spregledati

V poslanici je podpredsednik PZS Martin Šolar zapisal, da se gore spreminjajo v mnogo pogledih. V luči podnebnih sprememb ne moremo spregledati izginjanja ledenikov, skalnih podorov in stalno padajočega kamenja, ekstremnih sušnih obdobij, ki se dinamično izmenjujejo z močnimi padavinskimi dogodki. Posledice vsega tega so drobirski tokovi in zemeljski plazovi s hudournimi poplavami v dolinah pod gorami. To vse vpliva na spremembe, škodne dogodke, navedeno vpliva na varnost ljudi, ki hodijo v gore, in ne nazadnje, so posledice podnebnih sprememb izziv za upravljanje planinske infrastrukture, kot so poti in koče.

Izginjanje ledenikov je zaskrbljujoče

Izginjanje ledenikov v Alpah je praktično vidno s prostim očesom. Z izginjanjem ledenikov, se zmanjšujejo zaloge pitne vode, morensko površje postaja vse bolj nestabilno, v višjih legah se drastično zmanjšujejo trajno zamrznjena tla, posledično pa se pojavlja velika vprašljivost stabilnosti in varnosti visokogorske planinske infrastrukture.

Odseki nadelanih poti, nekatere koče ali bivaki morda niso več varni. Kot dodaja Šolar, se to morda v Sloveniji še ne pozna toliko, a že v sosednjih hribih z vrhovi malo čez 3.000 metri so to resna dejstva.

Obstaja možnost pomanjkanja vode za obratovanje planinskih koč

Erozijski pojavi in poškodbe na poteh niso le rezultat množičnega obiska. Močne padavine, podori in padajoče kamenje povzročajo hitrejše mehanske spremembe v matični podlagi in seveda tudi neposredne, takoj vidne poškodbe na poteh, ki jih je treba zaradi varnosti in ne nazadnje obstoja te infrastrukture vzdrževati.

Poseben izziv je tudi vse večje pomanjkanje vode, ki je potrebna za obratovanje planinskih koč. Vode je manj, teoretično bo manj tudi onesnaženih odpadnih voda, kar pa ljudi ne sme zaustaviti pri iskanju učinkovitih rešitev pri izpustih v kočah.

Spremembe v gorah vplivajo tudi na ostale vrste

Gore oziroma gorski ekosistemi pokrivajo dobro četrtino vsega kopnega na Zemlji in so dom za več kot polovico vseh vrst na planetu. Vodni viri, hrana, ljudje, ki tu žive, so del gora. Gore so skupna lastnina planincev, obiskovalcev in turistov.

Mednarodni dan gora že od leta 2002

Leto 2002 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto gora, mnoge odmevne akcije pa so bile takrat povod, da je Generalna skupščina Združenih narodov naslednje leto 11. december razglasila za mednarodni dan gora. Cilj dneva je, da z odgovornim odnosom do gora, zavedanjem posledic podnebnih sprememb ter obzirnim obiskom in ravnanjem lahko pomagamo k zmanjševanju pritiskov na naravo v gorskem svetu. Podnebnih sprememb in krčenja ledenikov verjetno ne moremo zaustaviti, lahko pa prispevamo k razumevanju in širjenju zavesti pri letošnji osrednji temi mednarodnega dneva gora, ki je: Za vodo, hrano in preživetje v gorah in drugod so pomembni ledeniki. Mednarodni dan gora zaznamujemo 11. decembra, poseben poudarek ob osrednji temi v Sloveniji je tokrat namenjen akciji Brati gore.

Zaradi sprememb se povečujejo tveganja za obiskovalce

Gore se spreminjajo zaradi vplivov podnebnih sprememb, kar povečuje tveganja za obiskovalce gora, kar pomeni da se spreminja tudi percepcija o njih. Mladostnikom so gore pogostokrat gore premajhen izziv, medtem ko imajo drugi pred njimi strahospoštovanje. V vsakem primeru, je treba gore spoštovati in jih čim bolje ohraniti.