Vlada je potrdila predlog zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev v zvezi z njihovim delom v tujini, s čimer po besedah državne sekretarke z ministrstva za javno upravo Mojce Ramšak Pešec zaokrožujejo plačno reformo javnega sektorja. Potrdila je tudi strategiji razvoja prostovoljstva in nevladnih organizacij.

Za zaposlene, napotene na delo v tujini, predvidene tri vrste prejemkov

Ramšak Pešec je pojasnila, da plače zaposlenih, ki so napoteni na delo v tujino, vključujejo v sistem plač v javnem sektorju v smislu, da bodo primerljive s plačami zaposlenih v Sloveniji ter določene v bruto višini in ne več kot neto prejemek. Poleg tega bodo tudi te plače vključene v sistem obračuna plač zaposlenih v upravi, kar doslej ni bilo možno, ter bo mogoče sproti spremljati finančne učinke.

Po navedbah državne sekretarke so za zaposlene, napotene na delo v tujini, predvidene tri vrste prejemkov. Prvi je osnovna plača, primerljiva tisti na primerljivih delovnih mestih v Sloveniji, povezana s količnikom, ki bo izražal zahtevnost dela na tem delovnem mestu v tujini. Prejemali bodo tudi povračila, stroške in druge prejemke, enako kot javni uslužbenci, zaposleni v Sloveniji. Tretja kategorija pa je t. i. odmena, povezana z njihovim bivanjem v tujini. Gre za povračila, vezana na opravljanje dela v tujini, med katerimi je omenila povračilo stroškov bivanja, šolnin, dodatek za oddaljenost.

Z zakonom bi zdaj določili nabor pravic, pravila in limite

Področje, ki ga ureja predlagani zakon, je bilo doslej urejeno z uredbo, kar pa se je skozi leta izkazovalo kot pomanjkljiva pravna podlaga. Z zakonom bi zdaj določili nabor pravic, osnovna pravila za njihovo določanje ter limite. Konkretna višina za posamezna delovna mesta in države, v katere so napoteni javni uslužbenci in funkcionarji, pa bi bila še vedno določena z uredbo, je pojasnila Ramšak Pešec. Ko gre za povračilo stroškov za bivanje v tujini, so se po njenih navedbah približali podobnim ureditvam v drugih državah na način, da ta odmena za napotene delavce v tujino ne bi bila predmet davčne obravnave in tudi ne osnova za prispevke.

Zakon se bo predvidoma začel uporabljati s 1. junijem prihodnje leto

Kot je povzela državna sekretarka, gre za bistveno spremembo v samem sistemu določanja in obračunavanja teh plač ter njihovo vključitev v plačni sistem javnega sektorja, zato je tudi prehodna določba za začetek uporabe tega zakona nekoliko daljša. Zakon se bo predvidoma začel uporabljati s 1. junijem prihodnje leto, do takrat pa mora biti sprejeta tudi uredba, ki bo določala konkretne višine plač, kot tudi odmen za posamezna delovna mesta in za posamezne države.

Končno vrednost plačnih razredov bodo dosegli do 1. januarja 2028

Na delo v tujino je napotenih približno 900 javnih uslužbencev, od tega približno 350 prek ministrstva za zunanje zadeve, 500 vojakov, 30 ali 40 učiteljev ter nekaj uslužbencev ministrstva za notranje zadeve, napotenih na različne misije.

"Dvig plač, predviden po tem zakonu in kasneje tudi konkretiziran v uredbi, je vezan na povprečni dvig plač v upravi v Sloveniji, ki je približno 22 odstotkov," je pojasnila Ramšak Pešec. Zaposlenim, ki so napoteni na delo v tujini, pa se bodo plače dvignile po dinamiki, kot velja za ostale javne uslužbencem, kar pomeni, da bodo končno vrednost plačnih razredov dosegli do 1. januarja 2028.

Bo pa celoten finančni učinek višji od samega dviga plač zaradi višjih davkov in prispevkov, ti se bodo namreč po novem obračunavali od plač, ki jih bodo dobivali za delo v tujini, in ne več od plač, ki bi jih imeli za delo v Sloveniji. Finančni učinek za posamezno leto je približno deset do 12 milijonov evrov, je navedla državna sekretarka.

STA