Perutnina Ptuj že več desetletji tesno sodeluje z lokalnimi družinskimi kmetijami, kar je svojevrsten svetovni unikum. Glede na nenehno rast poslovanja, se je ta poslovni model izkazal za zelo uspešnega. In ker nas uspešne zgodbe navdušujejo, smo za mnenje in izkušnje povprašali direktorja žive proizvodnje Perutnine Ptuj Marka Ciglerja ter kooperanta Denisa Vasleta in Boruta Pučka, čigar družina se z vzrejo perutnine ukvarja že od leta 1973.

Gospod Cigler, ste direktor PC živa proizvodnja v Perutnini Ptuj. Prosimo, na kratko predstavite vašo vlogo v podjetju.

Moja vloga v podjetju je usmerjena z glavnim fokusom na vzrejo brojlerjev in puranov ter koordinacijo in vodenje proizvodnih procesov na področju PC Živa proizvodnja. Trenutno je poleg vodenja in koordinacije rednih tehnoloških in proizvodnih procesov, moje delo usmerjeno tudi v razvoj zagotavljanja dodatnih vzrejnih površin in izvedbo vseh investicij, ki so planirane v prihodnjem investicijskem ciklusu podjetja.

Marko Cigler

V vašem podjetju delujete v skladu z zahtevami sheme »izbrana kakovost. Kaj so ključne koristi te sheme za vaše podjetje? Kaj pa za potrošnike?

Smo eno redkih vertikalno organiziranih perutninarskih podjetij v Evropi s sklenjenim krogom od njive do vilice. Z doslednim izvajanjem najvišjih standardov ter izpolnjevanjem zahtev veljavne zakonodaje skozi vzpostavljen sistem upravljanja kakovosti, varnosti in sledljivosti nadzorujemo vse faze: od kmetijske proizvodnje, žive proizvodnje, proizvodnje krmil, proizvodnje v mesnih obratih, logistike, veterinarske službe, vse do prodajnih polic. To zagotavljamo z lastnimi službami kontrole, ki jo v rednih časovnih intervalih in tudi nenapovedano izvajajo tudi različne državne in druge institucije. Bistvena prednost za potrošnike je, da z izpolnjevanjem visokih standardov kakovosti in varnosti v Perutnini Ptuj zagotavljamo, da so perutninsko meso in mesni izdelki varni, zdravi, kakovostni in okusni.

S koliko rejci sodelujete? Kako vidite vlogo (malih) živinorejcev v mesni verigi?

Sodelujemo z 250 rejci v Sloveniji. Že zgodovinsko je bila v Sloveniji reja perutnine ena izmed pomembnejših dopolnilnih dejavnosti na slovenskih kmetijah, ki je kmečkim družinam zagotavljala stabilen socialni status in zagotavljala konstanten vir prihodka, ki je nenazadnje tudi omogočal razvoj kmetijstva na slovenskem podeželju. Tudi v prihodnje bomo krepili in vzpodbujali razvoj perutnine na podeželju, zato vsaki pobudi s strani bodočih rejcev ali kmetov, ki bi si želeli ukvarjati z rejo perutnine posebej prisluhnemo in pomagamo pri realizaciji njihovih ciljev. Nas tem mestu bi izkoristil priložnost in povabil vse, ki bi želeli postati naši kooperanti, da se obrnejo na Perutnino Ptuj, saj smo zaradi povečanja obsega poslovanja, v fazi širitve proizvodnje.

Imamo še dva sogovornika, pri čemer je eden nov rejec, ki je obstoječo dejavnost zamenjal za rejo perutnine, drugi pa dolgoletni rejec, ki je razširil proizvodnjo. Ali to pomeni, da ob novih rejcih vzpodbujate tudi rast obstoječih?

Tako je, vzpodbujamo aktualne rejce perutnine v razvojno usmeritev širjenja dejavnosti z zagotavljanjem dodatnih vzrejnih površin in tehnološkega posodabljanja obstoječih hlevov, obenem pa vabimo k sodelovanju vse kmetovalce, ki bi jim bila zanimiva poslovna priložnost, da obstoječo kmetijsko dejavnost razširijo na rejo perutnine.  Obojim pa s strani Perutnine Ptuj nudimo kvalitetno strokovno podporo in svetovanje pri sami izvedbi investicije ter dolgoročen in stabilen poslovni model.

Zanimal nas je tudi pogled rejcev – kooperantov, zato smo za mnenje prosili Denisa Vasleta in Boruta Pučka. Gospod Vasle, kaj je prispevalo k vaši odločitvi o širitvi iz osnovne kmetijske dejavnosti govedoreje na dejavnost reje piščancev?

K naši odločitvi o širitvi iz osnovne kmetijske dejavnosti govedoreje, na dejavnost reje piščancev, je botrovalo več različnih dejavnikov. Glavni je sigurno ta, da smo omejeni glede širitve v govedoreji zaradi pomanjkanja obdelovalnih kmetijskih zemljišč, dokupovanje osnovne krme pri molznicah pa v našem primeru ne pride v poštev. Kot drug razlog so precej nestanovitne razmere na trgu mleka, kar se odraža na velikih in predvsem hitrih spremembah odkupne cene mleka, na kar pa se je težko prilagajati. Pri reji piščancev pa je trend bolj ali manj že več let enak ali pa se odkupne cene celo dvigujejo. Tretji razlog pa je ta, da je moja življenjska sopotnica zdravnica in bi si želela ostati v svojem poklicu, zato si v prihodnje ne predstavljam, da bi brez njene pomoči obvladoval takšen obseg dela, kot ga predstavljajo krave molznice. Nenazadnje bom zaradi sodobne tehnološke dovršenosti novega hleva sam in z občasno pomočjo staršev, tudi bistveno lažje obvladoval piščančjo farmo, kot pa bi farmo krav molznic ali prašičev.

Kmetija Vasle

Gospod Pučko, vaša družina se že več kot 30 let ukvarja z vzrejo perutnine, kaj pa je vas osebno navdušilo in kako ste se razvijali?

Res je, z rejo brojlerjev so se začeli na naši kmetiji ukvarjati že moji starši leta 1973, torej še pred mojim rojstvom. Delo na kmetiji in samo delo z različnimi živalmi me spremlja in veseli že od malih nog, zato sem se kot dijak vpisal in končal srednjo Biotehniško šolo na Ptuju in nato še diplomiral na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru iz smeri zootehnika. Moja diploma se je nanašala prav na temo perutninarstva. Sama praksa od malih nog doma in študij, mi sedaj zagotovo koristita pri samem delu in odločitvah. Prav tako se z perutninarstvom ukvarjata oba moja starejša brata, s katerima odlično sodelujemo in si med seboj pomagamo, tako pri samem delu, kot pri izmenjavi izkušenj. Tako kot ostala podjetja se morajo tudi družinske kmetije razvijati in širiti, da ostanejo konkurenčne in lahko kljubujejo sodobnim časom, zato sem se odločil, da v letu 2018 postavim nov tehnološko sodoben hlev za rejo piščancev brojlerjev kapacitete cca. 39000 kom, v katerem je delo veliko lažje. Posledično so tako tudi stroški dela in energije bistveno bolj obvladljivi in predvsem nižji. Redno pa tudi posodabljamo star objekt, saj se je tehnološko tudi v perutninarstvu veliko spremenilo. Z obema objektoma smo vključeni v Perutninarsko zadrugo Ptuj, s katero imamo zelo korektno sodelovanje.

Gospod Vasle, povejte našim bralcem, kaj vi na svoji novi poslovni poti kot kooperant Perutnine Ptuj pričakujete?

Na začetku pričakujem predvsem pomoč in svetovanje pri zagonu nove kmetijske dejavnosti na svoji kmetiji. V nadaljevanju pa pričakujem dolgoletno sodelovanje, korekten odnos, redno plačilo, redno vhlevljanje zdravih enodnevnih piščancev ter med samo rejo optimalno krmo za piščance ter ves spekter veterinarskih storitev in svetovanje.

Gospod Pučko, kako pa vi vidite razvoj perutninskega sektorja v prihodnje, tudi v luči skrbi za uravnoteženo prehrano, samooskrbo ter varnost in kakovost živil?

Perutninsko meso bo vsekakor še naprej pridobivalo na pomembnosti, saj gre za meso, ki ima vse atribute, ki jih danes želimo doseči pri preskrbi z beljakovinami. Gre za meso, ki omogoča hitro, enostavno pripravo obrokov, je cenovno konkurenčno v primerjavi z drugimi vrstami mesa. Povzroča manjši okoljski vpliv in je priljubljeno pri večini potrošnikov. Tudi hranilna vrednost perutninskega mesa je visoka, vsebuje manj maščob. Kljub temu da poraba mesa v razvitih državah upada, poraba perutninskega mesa tudi tam raste in bo verjetno v nekaj letih presegla porabo drugih vrst mesa. Seveda pa bo tudi tu prišlo do premikov v samih verigi, kjer bo predvsem v razvitih državah še več pozornosti namenjeno dobrobiti živali, ustreznim pogojem za vzrejo, in tudi novim inovativnim produktom, približanih potrebam potrošnikov.

Potrošniki čedalje več pozornosti posvečajo rejcem in mesni industriji predvsem z vidika dobrega počutja živali. Gospod Cigler, kako Perutnina Ptuj skrbi za odgovorno ravnanje z živalmi? Kako bi pomirili tovrstne skrbi potrošnikov?

Perutnina Ptuj se od ostalih evropskih proizvajalcev razlikuje predvsem po konceptu farm, razpršenih po podeželju v naravnem okolju Slovenije, skrbno nadzorovani vzreji v zaprtih hlevih in osebnem odnosu ter skrbi nas rejcev z živalim prijazno rejo. Vizija in razvoj vzreje piščancev sta usmerjeni v zagotavljanje višje kakovosti vzrejnih pogojev, s tem, da zagotavljamo piščancem prijazno rejo s posebno opremo v hlevih, kjer so v notranjosti opremljeni s plezali, imajo velika okna in zunanje nadstreške,  ki predstavljajo več kot petino skupne rejne površine. Piščanci se tako več gibljejo in na svežem zraku ter ob dnevni svetlobi, neomejeno brskajo po kakovostnemu nastilju, podobno kot kokoši na kmečkem dvorišču. V takšnem okolju vzrejeni piščanci se bolje počutijo in razvijajo.

Kmetija Pučko

Gospod Pučko, kaj vidite kot ključno prednost perutninarske reje in kaj si želite v prihodnje?

Pri vsaki dejavnosti so prednosti in slabosti. Ena od dobrih stvari perutninarstva je ta, da gre tukaj za dogovorjen odnos vhlevitev- izhlevitev, dobava hrane za piščance, veterinarske storitve in dejstvo, da se nam rejcem ni potrebno ukvarjati s samo prodajo, se pravi, da se nas neposredno ne dotikajo »špekulacije«, kot pri dugih kategorijah žival- npr. prašičereja. Osebno pa mi je pomembno tudi, da je odnos profesionalen ter plačilo predvsem korektno in redno. V prihodnje pa si želim, da bi cena še naprej sledila stroškom in nam tako še naprej omogočala primeren zaslužek in zadovoljstvo, s tem pa tudi možnost nadaljnjega razvoja kmetije.

Želite v kontekstu teme pogovora dodati še kaj, gospod Vasle? Morda vaš poziv kolegom kmetovalcem, ki razmišljajo o novih priložnostih?

Vse, kar je pridelano v Sloveniji, ima tisoče kilometrov prednosti pred hrano iz tujine. Najpomembnejša je vzreja živali na domačih tleh, saj je slovenski način reje zelo drugačen od tistega v velikih evropskih državah. Rejci smo del dobro organizirane mreže domačih kooperantov, ki na svojih kmetijah skrbi za razvoj, zdravje in dobro počutje piščancev. Takšen način reje, v domačem okolju, velja v svetu za dragocenost, ki jo pridejo k nam občudovat tudi tujci, zato to delo opravljamo s ponosom. Perutnina Ptuj pa se je izkazala za korektnega in poštenega partnerja, ki nam zagotavlja v bistvu vse potrebne atribute, od krme in veterinarske oskrbe, do prenosa znanja in korektnega plačila, zato lahko kolegom kmetovalcem tovrstno sodelovanje, brez zadržkov, priporočam.

Gospod Pučko, morda še pojasnite, katere kriterije morajo rejci izpolnjevati, da postanejo kooperanti Perutnine Ptuj?

Rejci moramo na začetku izpolnjevati vse zakonske obveznosti vezane na status kmeta in vpisa v register kmetijskih gospodarstev. V nadaljevanju pa še vse pogoje visokih standardov kakovosti, ki jih narekuje Perutnina Ptuj, brez katerih ne bi bili tako uspešni, kot smo danes.