Silvestrovo je posebna noč, ki označuje prehod iz starega v novo leto. Zaključek starega in pričetek novega. Silvestrovo je tudi priložnost, ko ob prižiganju ognjemetov ob polnoči nazdravimo, po navadi s penečim vinom. Za pojasnila glede penečih vin, ki jih velikokrat zmotno pogovorno imenujemo kar šampanjci, smo prosili Tadeja Ljubca, vodjo Restavracije Sedem in inštruktorja strokovnih predmetov s področja strežbe na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor.
Penina ni enako šampanjec
“V osnovi gre za alkoholno pijačo, narejeno iz grozdja oziroma mirnega vina s pomočjo sekundarne fermentacije. Poznamo različne načine pridelave penečega vina, pri čemer so ključne razlike prostor, čas sekundarne fermentacije ter zorenje penečega vina. Klasična oziroma tradicionalna metoda, ki je obvezna za vse šampanjce iz pokrajine Champagne iz Francije, za katere so predpisane tudi specifične sorte grozdja, iz katerih ustvarjajo šampanjce, poteka v sami steklenici. Steklenice, pridelane po klasični metodi, v procesu zorenja oz. staranja dnevno obračajo ter tako poskrbijo za enakomerno zorenje samega penečega vina. Zorenje traja minimalno 15 mesecev do nekaj let. S penečimi vini pridelanimi po tradicionalni metodi, se srečamo povsod po svetu, ne samo v Franciji,” je pojasnil Tadej Ljubec.
Peneča vina, pridelana po klasični metodi, imajo manjše, elegantnejše verige mehurčkov, ki v kozarcu trajajo dalj časa. Pri tankovski metodi pa imajo večje, bolj neenakomerne mehurčke, ki v kozarcu trajajo manj časa.
Druga zelo razširjena metoda je Charmat oz. tankovska metoda. “Gre za metodo sekundarne fermentacije v večjih inox sodih, kjer se postopka zorenja in fermentacije znatno skrajšata, kar peneča vina naredi cenejša in dostopnejša. Peneča vina, pridelana po klasični metodi, imajo manjše, elegantnejše verige mehurčkov, ki v kozarcu trajajo dalj časa. Pri tankovski metodi pa imajo večje, bolj neenakomerne mehurčke, ki v kozarcu trajajo manj časa.”
Penina v Sloveniji, sekt v Avstriji, cremant v Franciji, cava v Španiji in prosecco v Italiji
Penina je slovensko poimenovanje za peneče vino, ki prihaja z območja Slovenije. Pomembno je, da ne zamenjujemo penine s šampanjcem ali katerim drugim penečim vinom. Avstrijci tako svoje peneče vino poimenujejo sekt, Francozi cremant, Španci cava, Italijani pa prosecco. Kot še dodaja Ljubec, ljubitelji vina vedo, da je čisto pravi šampanjec iz pokrajine Champagne v Franciji mogoče dobiti tudi v Mariboru: “Veliko restavracij in tudi vinotek v Mariboru ima vsaj nekaj šampanjcev na zalogi. Ti so tudi cenovno precej dostopni. Cena steklenice šampanjca se tako začne že pri 50 evrih.”
Pomembni so ustrezni kozarci, odpiranje pa mora biti neslišno
Če bomo za silvestrovo nazdravljali s penečim vinom, ne smemo pozabiti na ustrezne kozarce. “Klasične peninske, ki jih zagotovo poznamo vsi, in ki s svojo visoko in ozko obliko lepo poudarijo mehurčke. Ali pa malo širše kozarce, primerne za bolj bogata peneča vina.
S kozarci praviloma ne trkamo, samo nakažemo trk, ter poskrbimo, da osebo, s katero nazdravljamo, pogledamo v oči, saj nazdravljamo osebi in ne pijači,” še svetuje naš sogovornik in opozori še na primerno temperaturo vina. “Tudi temperatura je zelo pomembna, saj se peneča vina praviloma strežejo pri temperaturah 4-6 stopinj, izjemoma so lahko tudi kakšno stopinjo toplejša, odvisno od steklenice. Zato je pravočasno hlajenje penečega vina zelo pomembno.”
Tudi temperatura je zelo pomembna, saj se peneča vina praviloma strežejo pri temperaturah 4-6 stopinj, izjemoma so lahko tudi kakšno stopinjo toplejša, odvisno od steklenice.
Odpiranje penečega vina mora biti neslišno. Zamašek ne sme kar prosto poleteti iz steklenice in povzročiti poka, čeprav to mogoče zgleda bolj spektakularno. “Ustrezno hlajena steklenica ob odpiranju ne bo predstavljala težav, ne bo povzročila poka ter izgube dragocenih mehurčkov.”
“Izbira samega penečega vina je stvar vsakega posameznika in njegovega okusa. Slovenski vinarji so v zadnjih letih potrdili nesporno kvaliteto penin, ki jih ponujajo, zato bi bilo smiselno, da jih z nakupom penine tudi nagradimo. Ker je praznični teden na vrhuncu, trgovine pokajo po šivih, je to mogoče priložnost, da ob ogledu prazničnih lučk in sprehodu po mestu zavijete v katero izmed mariborskih vinotek ter tam poiščete mehurčke za vaš okus,” zaključuje Tadej Ljubec.
