Slovenci vztrajamo pri svojih potovalnih navadah in na poletni dopust še vedno najraje odhajamo na sosednjo Hrvaško. V sezoni 2023 smo Slovenci pri naših južnih sosedih ustvarili 10,6 milijona nočitev, kar v primerjavi z letom prej predstavlja 5-odstotno povišanje, samo v hrvaških kampih je bilo naših nočitev 3,1 milijona, kar je 3 odstotke več kot v letu 2022. Kot nam je povedal Klemen Hren, urednik spletnega portala avtokampi.si, smo Slovenci lansko leto v kampih prvič presegli številko 3 milijone nočitev. "V skupnem turističnem prometu, ki ga na Hrvaškem realizirajo gostje iz Slovenije, na kampe odpade visokih več kot 30 odstotkov," je dodal. Kampiranje je sicer najbolj priljubljeno pri družinah z majhnimi otroki. Skorajda 700 tisoč nočitev slovenskih kampistov prispevajo otroci do starosti 12 let, nekaj več kot milijon nočitev pa starši v starosti od 31 do 50 let.
Največ nočitev v hrvaških kampih so lani ustvarili gostje iz Nemčije (8,2 milijona), sledijo Slovenci, na tretjem mestu so Avstrijci (2,2 milijona nočitev), nato Nizozemci, Poljaki, Italijani in Čehi. Po podatkih portala avtokampi.si, so največjo rast števila nočitev v kampih lani zabeležili s strani gostov z Madžarske, od koder je na Hrvaško prišlo kar za 19 odstotkov več turistov. Med hrvaškimi regijami je daleč na prvem mestu Istra, kjer imajo največje kampe in beležijo 1,2 milijona nočitev Slovencev, kampi na Kvarnerju 0,8 milijona in kampi v regiji Zadar 0,5 milijona. Med destinacijami so bili lani pri Slovencih najbolj priljubljeni kampi na Lošinju, kjer beležijo 205 tisoč nočitev, sledi Medulin s 190 tisoč nočitvami in Umag, ki ima 171 tisoč nočitev. Sledijo Novalja, Vrsar, Funtana, Cres in Novigrad.
Marsikje si pavšalistov ne želijo več
K dobri lanski sezoni na Hrvaškem, v kateri so zabeležili odstotek več nočitev kot prejšnje leto, so veliko doprinesli tudi tako imenovani pavšalisti, ki jih je še vedno največ v kampih v Istri in Kvarnerju. "V Lošinju imamo tri kampe, ki so znani po pavšalu: Čikat, Rapoča in Lopari. Prav tako je veliko pavšalistov v Medulinu, Premanturi in Umagu," razlaga Hren. Doda, da je pavšal ostanek nekdanjega sindikalnega kampiranja, ki pa ga je v vedno manj. "Nekateri kampi, ki so jih v zadnjih letih prenovili, ne omogočajo več pavšalov. Raje gredo kakšno kategorijo višje. Dejstvo je, da so si pavšalisti, ki imajo svoje parcele že dvajset ali več let, tam naredili prave vikende. Preurejeni kampi, kot na primer kamp Istra Premium v Funtani, si zdaj več ne želijo naselij pavšalistov. Raje so dvignili ceno pavšala na 9 tisoč evrov."
Cene pavšalov v letu 2024 so tako ponovno višje, so pa povišanja precej različna. Na primer v kampih v Premanturi, Novigradu, Savudriji, Poreču, Punatu in na Cresu od 100 do 200 evrov, v kampih v Vrsarju in Fažani od 300 do 400 evrov, na Lošinju od 500 do 700 evrov. Največ pa se je podražil pavšal v Valamarjevih premium kampih (npr. Lanterna, Ježevac, Krk, kjer so cene pavšalov poskočile tudi za od 15 do 30 odstokov, v kampu Padova na Rabu pa so se cena pavšalov na parcelah ob bazenu ali morju povišale za od 50 do 90 odstotkov). Več na avtokampi.si.
Višji pavšali so posledica cen dela v turizmu
Zakaj je prišlo do vnovičnega povišanja cen? Klemen Hren pravi, da so bile pred dvema letoma razlog višje cene elektrike, zdaj pa cene vsega ostalega, predvsem pa cene dela v turizmu. "V turizmu, če ni ustreznega plačila, ljudje ne želijo več delati. Delavcev iz Slavonije, Bosne, Srbije v glavnem ni več, so pa Hrvati v zadnjih treh letih naredili močno agencijsko ponudbo zaposlovanja Filipincev in Nepalcev, ki jih je sicer veliko, še vedno pa ne dovolj glede na potrebe."
Število prostih pavšalnih parcel se ves čas spreminja, je pa jih v zadnjih letih vedno manj. Običajno imajo stari pavšalisti možnost podaljšanja pogodbe za naslednjo sezono do konca februarja in šele takrat bodo kampi točno vedeli, koliko parcel se bo sprostilo in koliko jih bodo lahko ponudili novim pavšalistom. Lani je bilo na primer še nekaj prostora v kampih Park Umag, Lanterna, Valkanela, Bi Village, Pineta v Fažani, v kampih v Premanturi in Medulinu ter v kampu Medveja pri Opatiji. Ni pa več možen pavšal v kampih Amarin in Porton Biondi v Rovinju, tudi iz kampa Pila v Punatu na otoku Krk so sporočili, da bodo omogočili pavšal samo še starim gostom.
Številni kampi, predvsem v Istri in Kvarnerju, ne sprejemajo več novih pavšalistov.
Različno po kampih pa je tudi število gostov, ki so v ceni posameznega pavšala. "Nekateri omogočajo na seznamu od štiri do šest oseb, drugi tudi več, trend pa je, da se to število zmanjšuje. Predvsem zaradi tega, ker pavšalisti svojo namestitev zelo radi oddajajo drugim, česar si pa kampi ne želijo. Zgodi se, da ljudje nimajo več ene, ampak kar tri prikolice, od katerih sta dve za oddajanje."
Ceno najbolj dvigujejo kampi v Istri
Sicer pa letos niso višje le cene pavšalov, temveč kampiranje nasploh. Več povišanja pričakujemo v boljših kampih v Istri in Kvarnerju, manj v manjših kampih proti Dalmaciji. Statistično gledano so sicer kampi na Hrvaškem v sezoni 2024 v povprečju najdražji (62 evrov na dan - povprečna cena za dve odrasli osebi in enega otroka na parceli z elektriko), sledita Italija (60 evrov) in Slovenija (58 evrov). Po regijah sta najdražji Benečija (75 evrov) in Gardsko jezero (69 evrov), sledi pa hrvaška Istra (67 evrov). "Ceno najbolj dvigujejo kampi v Istri, ki so, če gledamo znotraj regije, povečini tudi najbolje ocenjeni. Nemški avtoklub ADAC, ki ocenjuje kampe in podeluje nazive Superlatz (pet zvezdic v petih kategorijah), je hrvaškim kampom podelil že 24 tovrstnih nazivov. Slovenija nima niti enega. Francija jih ima 46, Italija 38, v celotni Evropi pa je takšnih kampov 192," pojasnjuje sogovornik.
Na dopust konec junija in v začetku julija
Letošnja sezona, ker bo velika noč zelo zgodaj, bo v kampih zelo dolga. Trenutno so v Istri odprti štirje kampi (Polidor, Porto Sole, Kažela, San Servolo), v Lošinju Čikat, na Krku Bor, v Zadru Falkensteiner Premium, kamp Vita v Tuheljskih toplicah, ... Še več kampov bo svoja vrata odprlo za veliko noč, ostali pa v času prvomajskih praznikov. "V kampih je zelo draga visoka sezona, ki se zaradi nemških gostov podaljšuje še v september. Za Slovence se priporoča, da gredo na dopust v drugi polovici junija in na začetku julija. Letošnja posebnost so nemške binkoštne počitnice, ki bodo v drugii polovici maja. Junij brez gostov bo tako zelo dolg," zaključi Hren.
Od slovenskih kampov so v tem času odprti termalni, ob morju manjša kampa v Strunjanu in Belvedere v Izoli. Odprtih je tudi več postajališč za avtodome, na primer v Ankaranu in Marini Portorož.
