Kljub visokim cenam Slovenci poletni dopust še vedno najraje preživimo pri naših južnih sosedih, Hrvatih. Večina kampov se je tam odprla že sredi aprila, saj so tudi dnevi že dovolj dolgi in topli za zunanje aktivnosti, pa čeprav je za večino ljudi morje še premrzlo za kopanje.

V sezoni 2023 smo Slovenci v hrvaških kampih ustvarili kar 3,1 milijona nočitev, v sezoni 2024 pa še med 3 in 4 odstotkov več. Klemen Hren, urednik spletnega portala avtokampi.si, predvideva, da je med njimi nekje med 20 in 25 odstotkov pavšalistov.

Sosedje si želijo veliko turistov, a čim manj pavšalistov

Hrvaški kampi si načeloma želijo čim manj pavšalistov – vsaj kar se tiče Istre in Kvarnerja, več ponudbe pa je v severni Dalmaciji, kjer predvsem manjši kampi nudijo tudi pavšale za mobilne hiške. Z interesom za pavšal je podobno kot prejšnja leta, večinoma ga izkoristijo posamezniki, ki imajo možnost delati "od doma", se je pa ta trend okrepil v času Covida.

"Čim gre kamp v neko prenovo, potem nekega pavšala niti ne omogočajo več", pravi Hren. Za primer je navedel kamp Koversada v Vrsarju ter kamp Aminess Style Atea v Njivicah, kjer so do sedaj sicer imeli privatne mobilne hiške, od letos pa jih ni več zaradi prenove celotnega kampa. Nove pavšalne parcele na najbolj priljubljenih destinacijah, na primer na Krku, pa že nekaj let sploh ni mogoče dobiti, razen v primeru prodaje prikolic.

Opozarja, da je ob nakupu potrebno biti zelo previden in se prej posvetovati z recepcijo kampa, dobiti dovoljenje, po možnosti pa tudi potrditev, da bo ta parcela namenjena pavšalu oziroma, da bo ta hiška ali prikolica na pavšalu lahko vsaj še 5 let.

"Nategi pri prodaji prikolic se vedno dogajajo, in tudi letos je tako," dodaja. Prejšnji pavšalisti, ki prikolico prodajo novim, morda vedo, da bo ta morala naslednje leto biti odstranjena, a jim tega ob prodaji ne povedo. Novim pavšalistom to nato predstavlja velik problem, tudi izgubo, saj imajo v veliko primerih zelo dodelane parcele (na primer varjeni nadstrešek namesto zgolj baldahina) in morajo v takšnih primerih to tudi odstraniti.

Višje cene zaradi nezanimanja za delo v turizmu

Cene pavšalov so odvisne od lokacije, prednosti in dodatnih ponudb kampov. "V povprečju se gibljejo med 3000 in 4000 €, da pa se pavšal dobiti že za 2500 €," razlaga Hren. Za parcele pri morju običajno zapišejo ceno med 7000 in 8000€, en kamp naj bi imel zapisano ceno kar 15 000 €, vendar v resnici na teh parcelah niti ne omogočajo pavšalov. Seveda pa je cena odvisna tudi od števila oseb, ki ga pavšal vključuje.

Večjih podražitev pri pavšalih letos ne zaznava, povišanja so bila v conah normale, tako kot vsako sezono, nekje med 150 in 200 €. Kot razlog za podražitve navaja nezanimanje za delo v turizmu, predvsem zaradi razmer, ki jih ta panoga ponuja zaposlenim (delo ob vikendih in praznikih, prosta zima z nižjim plačilom ter (pre)natrpano poletje). Posledično morajo kampi, oziroma kar celotni turistični sektor, zaposlenim ponuditi določene ugodnosti, ali pa iskati zaposlene iz tujih držav, na primer Filipinov in Nepala.

"Cena pavšala je nizka za tistega, ki ga lahko izkoristi."

Pavšal je za marsikoga odlična rešitev za varstvo otrok med počitnicami. Pogosto se dogaja, da starši delajo, otroci pa počitnice preživljajo na pavšalni parceli s starimi starši ali drugimi družinskimi člani. Razlaga, da se za marsikoga takšna rešitev splača in odtehta "tistih 3500 – 4000 €", saj ima otrok zagotovljeno varstvo, kar staršem prihrani skrbi. "Vsak zase si bo preračunal, tisti, ki ga želi, ga bo tudi dobil," dodaja.

"Moraš imeti takšno službo oziroma situacijo, da ga lahko izkoristiš," nadaljuje. Pravi tudi, da marsikje prihaja do slabe volje zaradi sprememb v pravilih kampov. Zaradi vse večje modernizacije kampov je namreč prišlo do zaostrovanja pravil, pri katerih zaposleni v kampih ne popuščajo več tako, kot so to počeli pred 30 leti. "Tisti, ki mu ni všeč, bo zadevo odstopil, tisti, ki se bo prilagodil, bo pa pač še naprej užival," komentira situacijo.

Kje so še proste pavšalne parcele?

Število parcel namenjenih pavšalistom je vsako leto manjše in številni kampi ne sprejemajo več novih pavšalistov. Podatki o prostih pavšalnih parcelah se spreminjajo iz dneva v dan, zato je najbolje o tem povprašati kar direktno recepcije kampov.

"Bil je še prost pavšal v kampu Lanterna v Poreču, v kampu Arena Stoja in pa Arena Stupice na jugu Istre. Krk, Rab, Lošinj, Cres, zelo težko, skorajda nemogoče. Lažje kakšen Pag ali pa nižje od Zadra, ampak to je za marsikoga že predaleč," pravi Hren o prostih pavšalnih parcelah.

Kot zanimivost izpostavlja tudi to, da med Slovenci ni interesa po pavšalu v italijanskih kampih. Kljub enaki oddaljenosti od Ljubljane se Slovenci raje odločijo kamp v Puli ali na Krku kot pa na primer kamp Lignano Sabbiadoro v Italiji. "To je to, hrvaško morje še vedno zmaga," zaključuje.