Z novim letom se dogajanje na političnem parketu povsem preusmerja v parlamentarne volitve, na katerih bodo volivci 22. marca izbirali novo sestavo DZ. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v torek podpisala odlok o razpisu volitev. Zatem bodo 12. januarja stekla volilna opravila, možno bo oddati podpise podpore kandidatnim listam.

Po razpisu volitev začetek volilnih opravil

Predsednica republike Pirc Musar bo odlok o razpisu volitev podpisala v torek. V njem bo skladno z zakonom določen dan razpisa volitev in dan glasovanja. Z dnem, ki je določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči roki za volilna opravila.

Še pred tem se bo prihodnji teden na seji sestala Državna volilna komisija, ki bo med drugim potrjevala rokovnik volilnih opravil. Prva bodo po načrtih stekla 12. januarja, ko bo možno tudi že oddati podpise podpore posameznim listam kandidatov.

Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke in volivci, pri čemer je pot do vložitve kandidatur za stranke precej lažja. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi stotih volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.

Mesec pred glasovanjem bo stekla tudi uradna volilna kampanja

Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti. Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov. Liste kandidatov je mogoče vložiti najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja.

Mesec pred glasovanjem bo stekla tudi uradna volilna kampanja, ko bodo imele stranke in liste čas za prepričevanje volivcev, da svoj glas na volilni dan oddajo prav njim. Stranke sicer s svojimi aktivnostmi že več tednov stopnjujejo predvolilno vročico, pričakovati pa je, da bodo te do začetka kampanje le še stopnjevale.

Volitev poslancev po načelu sorazmernega predstavništva

Na parlamentarnih volitvah bodo volivci izbirali novo sestavo DZ za prihodnji štiriletni mandat. Izvolili bodo 88 poslancev, po enega poslanca pa bodo izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Poslance v Sloveniji volimo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslance volimo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst okrajev, torej v vsaki volilni enoti volimo enajst poslancev. Poslanske mandate pa razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov. Listam, ki so dosegle prag, mandate razdelijo na dveh ravneh, in sicer v volilni enoti ter na ravni celotne države.

Za razdelitev poslanskih mandatov v Sloveniji od leta 2000 uporabljajo Droppov količnik, ki ga izračunajo tako, da skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, delijo s številom poslancev, ki jih volimo v volilni enoti, povečanim za 1, tako izračunani količnik pa povečajo še za 1. Uporaba te formule omogoča, da večje število mandatov razdelijo že v volilnih enotah.

Po volitvah konstituiranje DZ in pogajanja za sestavo nove vlade

Po volitvah pa bo eden prvih korakov konstituiranje novega sklica DZ. Do ustanovne seje, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi, pa traja mandat sedanjega sklica DZ. Novi sklic DZ pa se bo konstituiral na prvi seji, ko bo potrjena več kot polovica poslanskih mandatov. Po potrditvi mandatov pa bo DZ izvolil predsednika državnega zbora, kar običajno že nakaže vsaj obrise nove vladne koalicije.

Zatem bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji, po posvetu s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Praviloma je to predsednik stranke, ki je na volitvah dobila relativno večino. A se je že večkrat zgodilo, da ta ni uspel sestaviti koalicije.

Tako je tudi že predsednica Pirc Musar nakazala, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu kandidatu, ki bo imel prvi zagotovljenih najmanj 46 poslanskih glasov, ne pa nujno po avtomatizmu relativnemu zmagovalcu volitev.

Premierja državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev. Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Sestavo nove vlade torej prinesejo koalicijska pogajanja, ki jih mandatar opravi s potencialnimi koalicijskimi partnericami.

Desete parlamentarne volitve v zgodovini države bodo znova redne

Letošnje državnozborske volitve bodo desete v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej.

Zadnje parlamentarne volitve, ki so potekale 24. aprila 2022, so bile prvič po letu 2008 redne, na volitve leta 2011, 2014 in 2018 so se namreč volivci odpravili predčasno.

Tudi letos pa bodo torej volitve znova redne, pri čemer se bo, kot kaže, tudi tokrat za vstop v DZ potegovala množica političnih strank in list. Parlamentarni prag jih je sicer največkrat prestopilo po sedem, največ na volitvah leta 2018, ko je preboj uspel devetim strankam, najmanj pa na zadnjih volitvah, ko se jih je v državni zbor uvrstilo le pet.

Politični analitiki ocenjujejo, da bo volilna udeležba oziroma mobilizacija volilnega telesa tokrat pomemben dejavnik uspeha na volitvah in zelo verjetno tudi ključ do sestave vlade.

STA