Naraščajoča poraba ultra predelanih živil predstavlja resno grožnjo javnemu zdravju, je v sredo opozorila mednarodna skupina znanstvenikov in raziskovalcev. V treh člankih, objavljenih v reviji The Lancet, pozivajo države, naj za določene izdelke velikih prehranskih podjetij uvedejo strožje omejitve trženja ter dodatno obdavčitev.
Tovrstna hrana povezana s številnimi kroničnimi obolenji
Po navedbah 43 znanstvenikov in raziskovalcev so ultra predelana živila eden ključnih dejavnikov pri globalni “pandemiji kroničnih bolezni, povezanih s prehrano”, pri čemer živilska industrija, kot poudarjajo, pogosto postavlja dobiček pred zdravje ljudi.
V člankih navajajo, da tovrstna hrana iz prehrane izriva sveže sestavine, znižuje kakovost prehrane in je povezana s številnimi kroničnimi obolenji. Hiter porast njene uporabe po svetu povezujejo z vse večjo gospodarsko in politično močjo industrije ter s preoblikovanjem prehranskih sistemov, ki vse bolj služijo interesom velikih korporacij.
Industrija ultra predelane hrane po njihovih besedah ne obsega le proizvajalcev, temveč celoten splet povezanih akterjev, ki skupaj spodbujajo proizvodnjo, oglaševanje in porabo takih izdelkov. Raziskovalci so se odzvali tudi na kritike svojega dela in izpostavili, da so prizadevanja za sejanje dvomov o vplivu ultra predelanih živil podobna praksam, ki jih je nekoč uporabljala tobačna industrija.
Visoke količine nasičenih maščob, sladkorja, soli ...
V prvem članku so pregledali 104 obstoječe študije in ugotovili, da prehrana z visokim deležem ultra predelanih izdelkov povečuje tveganje za debelost, sladkorno bolezen, bolezni srca, rak in celo prezgodnjo smrt. Takšna živila pogosto vsebujejo visoke količine nasičenih maščob, sladkorja, soli in različnih dodatkov, zaradi česar v prehrani ostane manj prostora za kakovostnejša živila. Pogosti so konzervansi, emulgatorji, umetna barvila in arome - sestavine, ki jih v domači pripravi hrane praviloma ne uporabljamo.
Drugi članek opozarja, da poraba ultra predelanih živil narašča praktično po vsem svetu. Danes v ZDA, Avstraliji in Združenem kraljestvu predstavljajo že več kot polovico vseh zaužitih kalorij.
Kdo so največji proizvajalci ultra predelane hrane?
V tretjem članku znanstveniki del odgovornosti za spremembo prehranskih navad v zadnjih desetletjih pripisujejo majhnemu krogu velikih korporacij. Te agresivno tržijo izdelke, narejene iz poceni surovin ter z industrijskimi postopki, kar močno vpliva na globalne prehranske trende.
Kot so zapisali, je osem največjih proizvajalcev ultra predelane hrane - Nestle, PepsiCo, Unilever, Coca-Cola, Danone, Fomento Economico Mexicano, Mondelez in Kraft Heinz - leta 2021 ustvarilo kar 42 odstotkov vrednosti tega 1500 milijard dolarjev velikega sektorja.
Kako lahko ukrepamo?
Znanstveniki zato države pozivajo k uvedbi opozoril na embalaži, omejevanju trženja (predvsem oglaševanja, usmerjenega na otroke) ter obdavčitvi določenih ultra predelanih izdelkov. S pridobljenimi sredstvi bi bilo po njihovem mnenju mogoče izboljšati dostopnost sveže, kakovostne hrane za prebivalce z nižjimi dohodki.
