Prometna signalizacija je naša tiha sopotnica v avtomobilu. Znaki ob cestah nas usmerjajo, opozarjajo, omejujejo in predvsem skrbijo za našo varnost. Pa vendar – kdo od nas ni že kdaj pomislil: »Ali omejitev hitrosti še vedno velja? Je konec cone 30, ali moram še naprej voziti z zmanjšano hitrostjo?«

Z Draženom Jurčičem, direktorjem šole vožnje Modri voznik, ki velja za najbolje ocenjeno šolo vožnje v Sloveniji, smo se pogovorili o tem, zakaj vozniki pogosto spregledajo znake in kako se temu lahko izognemo.

Območja in njihova veljavnost

Najprej je pomembno razumeti razliko med različnimi območji. »Imamo 'cono 30', kjer je hitrost omejena na 30 km/h, in »območje umirjenega prometa«, ki je označeno z modrim znakom. To sta različna pojma,« pojasnjuje Jurčič.

Medtem ko običajni znak za omejitev hitrosti, na primer 50 km/h, velja do prvega križišča, pa območja omejene hitrosti (cona 30, območje umirjenega prometa) veljajo do preklica, razen če drugače ni označeno. Konec takšnih območij je označen s posebnim znakom, ki prekliče veljavnost.

Na vprašanje, kako prepoznamo, da je omejitev hitrosti prenehala veljati, Jurčič navaja tri ključne možnosti:

  • Križišče

Običajna omejitev hitrosti preneha veljati, ko zapeljemo skozi križišče.

  • Drug znak

Če ob cesti opazimo znak z novo omejitvijo hitrosti, velja nova omejitev.

  • Znak za preklic omejitve

Poseben znak, ki preklicuje vse omejitve in prepovedi, jasno označuje konec območja.

[[image_1_article_72298]]

Zakaj vozniki pogosto spregledajo znake?

Kljub jasnim pravilom se pogosto dogaja, da vozniki spregledajo znake ali pa ne vedo, da omejitev še vedno velja. Zakaj se to zgodi? Jurčič izpostavlja, da pri vožnji ne gre zgolj za to, kaj vidimo z očmi, temveč predvsem za to, kaj zaznamo z možgani.

»Na predavanjih pogosto rečem, da gledamo z očmi, vidimo pa z možgani,« pravi Jurčič. »Lahko gledamo v znak, pa ga ne registriramo, ker smo z mislimi nekje drugje.«

Pojasni zanimivo primerjavo: »Stari fotoaparati so imeli možnost zoomiranja. Če si želel zajeti oddaljen objekt, si moral prilagoditi fokus – a s tem nisi videl, kaj je blizu. Naši možgani delujejo podobno. Če smo osredotočeni na avto, ki prihaja 50 metrov stran, morda spregledamo pešca, ki je tik pred nami.«

Problem »vožnje na pamet«

Ena od težav, ki jih opažajo učitelji vožnje, je tudi t. i. »vožnja na pamet«. Gre za situacijo, ko se kandidati naučijo izpitnih poti na pamet, namesto da bi razvili sposobnost opazovanja in prilagajanja različnim situacijam.

»Če kandidata naučimo zgolj ulic in križišč, ki jih bo srečal na izpitu, bo izgubljen, ko se bo peljal v drugem mestu,« opozarja Jurčič. »Zato je ključno, da ga naučimo opazovanja in razumevanja prometa. To pomeni, da zna prepoznati vzorce in reagirati, ne glede na to, kje se nahaja.«

Kako izboljšati zaznavanje znakov?

Jurčič poudarja, da se vozniki lahko naučimo bolje zaznavati prometne znake in jih ne spregledati. Ključno je, da med vožnjo aktivno iščemo informacije, ki so pomembne za varno vožnjo.

»Kdor išče, ta najde,« pravi. »Če voznik ne pričakuje znaka ali ga ne išče, ga bo zlahka spregledal. Naše možgane moramo naučiti, da so pozorni na ključne informacije.«

Za voznike, ki bi radi osvežili svoje znanje prometnih predpisov, je priporočljivo, da si občasno vzamejo čas in se ponovno posvetijo prometnim pravilom. »V šoli vožnje Modrivoznik.si veliko poudarjamo ravno na to – ne le, kako opraviti izpit, ampak kako postati varen voznik, ki obvlada opazovanje prometa,« zaključi Jurčič iz šole vožnje Modrivoznik.si.

[[image_2_article_72298]]

Na cesti štejejo pozornost in znanje

Vožnja ni le stvar avtomatike ali mehanskega izvajanja naučenih gibov, saj gre za proces, ki vključuje zaznavanje, razmišljanje in prilagajanje. Če si želimo varnejših cest, moramo začeti z osnovami: naučiti se opazovati in razumeti, kaj nam sporočajo prometni znaki.

Vozniki, osvežimo svoje znanje in bodimo pozorni – ne le na cesti, temveč tudi v življenju!