Osnutek zakona o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, ki bi bila na voljo tudi posameznim podjetjem v težavah, je že pripravljen, tako da bi bil lahko zakon sprejet v začetku 2025, osnutek novele zakona o evidencah delovnega časa, ki rahlja obveznosti delodajalcev, pa bo na ESS 6. decembra, je na OZS povedal minister za delo Luka Mesec.

OZS opozoril na težave v avtomobilski industriji

Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je ministra danes opozoril na več izzivov, predsednik zbornice Blaž Cvar pa je kot najbolj nujno izpostavil pomoč podjetjem v avtomobilski industriji in drugih panogah, ki so se znašla v težavah.

Kot je na seji odbora in pozneje v izjavi za novinarje v Ljubljani dejal Mesec, je osnutek zakona, ki bo vzpostavil stalno shemo subvencioniranja skrajšanega delovnika, "praktično spisan". Sprva je bilo po njegovih besedah mišljeno, da se bo shema aktivirala v primeru epidemije, naravne nesreče ali recesije, ob aktualni krizi pa so nato dodali še možnost aktivacije za posamezna podjetja, ki bi se znašla v težavah. Ta bi lahko oddala vlogo s podatki o upadu naročil in oceno o potrebnem času trajanja pomoči na Zavod RS za zaposlovanje.

OZS poziva k čimprejšnji uveljavitvi zakona

Na OZS so pozvali k čimprejšnjemu sprejetju sheme. Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor Marko Gorjak, sicer direktor Orodjarstva Gorjak, ki zaposluje 88 ljudi in se ukvarja s proizvodnjo orodij za avtomobilsko industrijo, je povedal, da so že začeli upokojevati tiste, ki izpolnjujejo pogoje za to, zaposlenim za določen čas pa ne podaljšujejo pogodb. Po najslabšem scenariju bi bili lahko v prihodnje, če shema ne bo sprejeta pravočasno, prisiljeni odpustiti od 20 do 30 odstotkov zaposlenih.

Mesec je ocenil, da bo predlog zakona za parlamentarno obravnavo pripravljen do konca leta, sprejet pa v začetku leta 2025.

Obrtniki še vedno vztrajajo tudi pri spremembah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, o katerih se bodo skušali socialni partnerji dokončno uskladiti na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 6. decembra.

Problematičen 18. člen, ki govori o evidencah

Minister je potrdil, da je najbolj problematičen 18. člen zakona, ki narekuje, kaj je treba vpisovati v evidence. Prej je po njegovih besedah vključeval osem točk, od lanskega novembra pa je predvideno še dnevno vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.

Kompromisni predlog ministrstva ohranja dnevno evidentiranje prihoda in odhoda, briše evidentiranje odmora, za ostale podatke pa namesto dnevnega predvideva tedensko beleženje, je razkril.

"Preračunavanje minust ne služi nikomor"

Za OZS je, tako Cvar v izjavi za medije, pomembno, da se pri evidentiranju prihoda in odhoda z dela dogovorijo za evidentiranje bolj življenjskih intervalov, saj da preračunavanje minut pri ročnem vodenju prinaša administrativne napake oziroma nenamerne kršitve.

Zbrani predstavniki OZS so danes ministra vnovič opozorili tudi na neživljenjskost pravilnika o premeščanju bremen, ki je šel v uporabo 1. avgusta. Želijo si, da bi bilo to, kar je po pravilniku zdaj obvezno, priporočljivo, tako kot v Nemčiji. Mesec je sicer pravilnik do novega leta zamrznil, Inšpektorat RS za delo pa naj bi mu do konca tega tedna pripravil poročilo o njegovi izvedljivosti v praksi. Če bo treba, bo stekel socialni dialog o morebitnih popravkih, je obljubil.