V vsakdanjih opravilih in odločitvah pogosto ne razmišljamo o tem, koliko svobode in dostojanstva nam omogoča samostojnost. Za ljudi z dolgotrajnimi telesnimi, senzoričnimi, intelektualnimi ali duševnimi oviranostmi pa je ta samoumevna neodvisnost pogosto dosegljiva le z eno ključno storitvijo: osebno asistenco.

V Zavodu asistenca in oskrba iz Maribora, kjer se vsakodnevno srečujejo z realnimi življenjskimi zgodbami uporabnikov, poudarjajo: »Osebna asistenca je več kot zgolj fizična pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Gre za storitev, ki uporabnikom omogoča samostojno življenje, enakovredno vključevanje v družbo ter ohranjanje lastnega dostojanstva.«

Ko pomoč pomeni več kot delo

Zavod stavi na celosten pristop, v katerem pomoč še zdaleč ni naloga, ampak partnerski odnos. »Asistenti niso le izvajalci svojih delovnih nalog, temveč tudi zaupniki, sogovorniki in podporniki v vsakdanjih življenjskih situacijah,« pojasnjujejo. Z empatijo in strokovno usposobljenostjo asistenti niso prisotni zato, da delajo namesto uporabnika, temveč z njim – v njegovem ritmu, po njegovih željah.

To potrjuje tudi osebna asistentka Nina Radi, ki svojo vlogo razume kot del življenjske podpore, ne le pomoči: »Osebna asistenca presega zgolj pomoč v gospodinjstvu. Osebni asistent poleg pomoči pri gospodinjskih opravilih uporabniku omogoča neodvisnost in zagotavlja samostojnost.«

Poudarja, da uporabniku ne jemlje odločanja, ampak mu pomaga pri njegovem izvajanju: »Pri svojem uporabniku spodbujam njegovo samostojnost in mu pri tem stojim ob strani. Stvari ne delam namesto uporabnika, ampak skupaj z njim, v okviru njegovih zmožnosti, po njegovih navodilih, kar mu omogoča samostojnost.«

Skupaj na izlete, k zdravniku, na obisk

V vsakodnevni praksi se to kaže zelo konkretno. Nina Radi našteva: »S svojim uporabnikom se udeležujem raznih kulturnih prireditev in srečanj, ga spremljam k zdravniku, v trgovino, in po vseh opravkih, ki jih imamo vsi ljudje v življenju. Prav tako odideva na obiske k sorodnikom, prijateljem, na izlete ali rehabilitacijo.«

Zato vloga osebnega asistenta mnogokratno presega delovno obveznost, bolje pa bi jo bilo opisati kot soudeležbo pri gradnji enakovrednega življenja. Osebna asistenca je tako, kot pravijo v zavodu, »izraz spoštovanja do človekovega dostojanstva in temeljnega načela enakosti.«

Pravica, ne usluga

Na Zavodu asistenca in oskrba si tako želijo razbiti nekatere predsodke. »Pogosto opažamo, da ljudje oklevajo z vključitvijo v sistem osebne asistence zaradi strahu pred izgubo zasebnosti, zaradi dvoma v učinkovitost sistema ali občutka, da bi 'bremenili' druge,« opozarjajo.

Njihovo ključno sporočilo je jasno: »Osebna asistenca ni usluga nekoga – je pravica. Je pot do bolj aktivnega in svobodnega življenja.«

Pomoč tudi pri birokraciji

Zavod svoje uporabnike ne podpira le pri vsakodnevnih opravilih, temveč tudi v zapletenem administrativnem svetu, ki za marsikoga predstavlja pravo nočno moro. »Uporabnikom pomagamo pri urejanju administrativnih postopkov, razumevanju pravic in orientaciji v sistemu socialnega varstva,« pravijo. Njihovi strokovni delavci so v pomoč pri pridobivanju odločb, vlaganju vlog in razlagi zakonodaje, s ciljem, da uporabniki uveljavijo pravice, ki jim pripadajo.

Vseživljenjska podpora in sodelovanje z družino

Osebna asistenca je po njihovem mnenju učinkovita le, če vključuje tudi najbližje. »Pomemben vidik osebne asistence je sodelovanje z družinskimi člani. Zavzemamo se za odprto komunikacijo, izmenjavo informacij in vključevanje sorodnikov v načrtovanje storitev, če to uporabnik želi,« pojasnjujejo. Sorodnikom nudijo svetovanje, izobraževanje in podporo, saj pogosto predstavljajo neformalni steber uporabnikove mreže.

Poleg tega skrbijo za redno usposabljanje asistentov, stalno podporo in sodelovanje z drugimi strokovnjaki. Verjamejo, da se le s kakovostnim timskim delom lahko zagotovi visoka raven izvajanja storitve.

Na Zavod asistenca in oskrba Maribor, ki ima svoje prostore na Jadranski, se lahko tudi sami obrnete na 031 540 840 ali na [email protected].

Osebna asistenca kot del enakopravnosti

Nina Radi zaključi misel z jasno vizijo: »Osebna asistenca je del enakopravnosti ljudi z invalidnostjo. Sama sem del tega procesa s tem, da poslušam, spoštujem in delujem v smeri neodvisnega življenja uporabnika.«

Na Zavodu asistenca in oskrba verjamejo, da osebna asistenca ni zgolj pomoč, temveč način, kako človeku vrniti nadzor nad lastnim življenjem. In prav v tem je njena moč.