Pri osebni asistenci gre za pomoč pri opravilih, ki jih posameznik zaradi svoje invalidnosti ne more izvajati sam, a jih potrebuje, da bi lahko normalno sodeloval v vsakdanjem življenju. Ta oblika pomoči je prilagojena potrebam in željam uporabnika, kar pomeni, da so storitve osebne asistence oblikovane glede na posameznikove specifične zahteve.
Kdo je upravičen do osebne asistence?
Do osebne asistence so upravičeni posamezniki, ki zaradi dolgotrajnih telesnih, duševnih, intelektualnih ali senzoričnih okvar potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti, povezanih z osebnim in družinskim življenjem, vključevanjem v okolje, izobraževanjem in zaposlitvijo. Upravičenec mora biti državljan Republike Slovenije ali imeti stalno prebivališče v Sloveniji, star med 18 in 65 let, živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe, ter potrebovati najmanj 30 ur pomoči na teden.
Pomembno je, da lahko posameznik, ki je upravičen do osebne asistence pred 65. letom starosti, to pravico ohrani tudi po dopolnjenem 65. letu, če se izkaže, da pomoč še vedno potrebuje.
Postopek pridobitve pravice do osebne asistence
Pridobitev pravice do osebne asistence se začne z vložitvijo vloge na centru za socialno delo, v kraju kjer prebiva uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik. Nato sledi ocena dvočlanske strokovne komisije, ki podaja mnenje o potrebnem številu ur in vrsti storitev osebne asistence. Na podlagi tega mnenja center za socialno delo izda odločbo, ki določa obseg in vrsto storitev ter vrednotnico za osebno asistenco.
Med številnimi registriranimi izvajalci lahko uporabnik izbere tistega, ki najbolj ustreza njegovim potrebam in željam. To omogoča prilagoditev storitev specifičnim potrebam posameznika ter zagotavlja, da bo osebni asistent izbran glede na osebnostno in strokovno ustreznost.
Osebna asistenca ni pomoč domu
Veliko ljudi pogosto zamenjuje osebno asistenco s pomočjo na domu, vendar gre za dve različni storitvi. Pomoč na domu je namenjena predvsem starejšim osebam, ki zaradi bolezni ali drugih starostnih težav ne zmorejo več skrbeti zase. Ta storitev je v pristojnosti občin, ki izberejo izvajalca in tudi sofinancirajo storitve.
Osebna asistenca pa je namenjena mlajši populaciji z invalidnostjo, ki želi živeti samostojno in aktivno življenje ter se polno vključevati v družbo. Sredstva za osebno asistenco zagotavlja proračun Republike Slovenije, uporabniki pa storitev sofinancirajo le, če prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo ali druge denarne prejemke zaradi potrebe po tuji negi in pomoči.
Storitve osebne asistence so razdeljene v pet glavnih sklopov
Osebna asistenca je razdeljena na pet glavnih sklopov storitev, ki pokrivajo vse vidike življenja uporabnika.
1. Osebna pomoč uporabniku: Pomoč pri oblačenju, slačenju, uporabi stranišča, osebni higieni, hranjenju, pitju, gibanju ter uporabi ortopedskih pripomočkov.
2. Pomoč v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih: Priprava hrane, čiščenje, skrb za otroke, urejanje dokumentacije in pomoč pri nakupih.
3. Spremstvo: Pomoč pri orientaciji v prostoru, vožnja avtomobila, spremljanje pri vključevanju v športne, rekreativne in kulturne dejavnosti ter pri ohranjanju zdravja.
4. Pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu: Namestitev opreme, pomoč pri dokumentaciji, branju in pisanju ter spremljanje pri izobraževalnih in delovnih aktivnostih.
5. Pomoč pri komunikaciji: Pomoč pri branju prilagojenih besedil, komunikaciji preko informacijsko-komunikacijske tehnologije ter tolmačenje in prenos informacij.
Največja prednost osebne asistence je v tem, da omogoča osebam z invalidnostjo neodvisno življenje, kjer lahko sami odločajo o svojem življenju, govorijo v lastnem imenu in imajo možnost izbire. Uporabniki osebne asistence poudarjajo, da jim ta storitev daje več dostojanstva in svobode kot bi ju imeli, če bi bili odvisni le od pomoči svojih bližnjih. Poleg tega osebna asistenca omogoča, da uporabnik ostane doma, kjer se počuti najbolj varno, hkrati pa si sam izbere osebnega asistenta, ki mu ustreza in ga tudi sam usposobi za delo.
Osebna asistenca v Sloveniji
Osebna asistenca je v Sloveniji relativno nov koncept, ki pa se že sooča z določenimi izzivi. Kljub številnim prednostim so še vedno potrebne določene izboljšave, zlasti v procesu pridobivanja pravic in zagotavljanja storitev. Pogosto se pojavljajo težave pri iskanju ustreznih osebnih asistentov, ki bi bili ustrezno usposobljeni in pripravljeni za delo z uporabniki. Prav tako je pomembno, da se zagotovi dovolj sredstev za kakovostno izvajanje storitev in da se zakonodaja še naprej prilagaja potrebam uporabnikov.
Med ključnimi izzivi pa ostaja tudi ozaveščanje javnosti o pomembnosti osebne asistence. Pogosto so osebe z invalidnostjo stigmatizirane in soočene s predsodki, ki jih je potrebno preseči, da bi lahko osebna asistenca dosegla svoj polni potencial. Pomembno je, da se družba zaveda, da osebna asistenca ni privilegij, temveč osnovna pravica, ki zagotavlja enake možnosti za vse.