Internet je v zadnjih letih domala že skoraj v vsakem slovenskem domu, a kljub temu mnogi želijo boljše, kakovostnejše in varnejše storitve, kar naj bi jim zagotavljalo optično omrežje. In ker vsi uporabniki, predvsem tisti na podeželju, te možnosti nimajo, pa naj bi jim v kratkem vse našteto omogočal projekt projekt RUNE ali Rural Network, s katerim bi širokopasovno optično omrežje gradili tudi tam, kjer zdaj prebivalcem sicer optika ni na voljo.
Želijo informativni sestanek
Ena od takšnih je tudi občina Duplek, kjer pa so zadnji mesec prejšnjega leta na občinski spletni strani obvestili občane, da zaenkrat še ne sklepajo pogodb za gradnjo optičnega omrežja v projektu RUNE oziroma Rural Network, ki bi jim zagotovil širokopasovno optično infrastrukturo uporabnikom na podeželskih območjih, kjer za to ni komercialnega interesa.
Dejan Stanko: »Občanom svetujemo, da ne sklepajo pogodb oz. obveznosti iz nje (plačilo storitve po predračunu), ki jim bo poslan na podlagi pogodbe. «
»Dokler ne bo znan datum oziroma se ne bodo začela izvajati prva dela na postavitvi centrale, ki naj bi bila postavljena v Jarenini, občanom svetujemo, da ne sklepajo pogodb oz. obveznosti iz nje (plačilo storitve po predračunu), ki jim bo poslan na podlagi pogodbe. Investitorja smo tudi pozvali, da se izvede informativni sestanek, na katerem bo podrobneje predstavil pogoje, « pa je še sporočil Dejan Stanko, koordinator na dupleški občini.
Končno število priključkov se spreminja
Iz službe za odnose z javnostmi iz družbe Rune, Rural Network, so za Maribor24.si pojasnilii, jda so Rune zasebna investicija, ki gradi optične priključke na podeželskih območjih, kjer ni interesa drugih operaterjev. »To pa ne pomeni, da na teh območjih ni komercialnega interesa, saj je tudi naš interes komercialen,« so v uvodu poudarili in nadaljevali, da imajo v poslovnem načrtu Slovenijo razdeljeno na 41 dostopovnih območij, ki so združena v 5 regionalnih nadomrežij, ki se povezujejo na dve centralni jedrni vozlišči.
»V poslovnem načrtu imamo Slovenijo razdeljeno na 41 dostopovnih območij, ki so združena v 5 regionalnih nadomrežij, ki se povezujejo na dve centralni jedrni vozlišči.«
»Naša dostopovna območja ne sovpadajo z mejami posameznih občin (posamezna obsegajo dele več občin). Projektiranje je še v teku in končno število priključkov se spreminja,« so dejali.
Pričetek izgradnje v manj kot letu dni
Na vprašanje, kako komentirajo opozorila nekaterih občin, da naj počakajo z vračilom pogodb, dokler se dela ne bodo začela, v službi za odnose z javnostmi podjetja RUNE Enia odgovarjajo, so po njihovem mnenju stališča nekaterih občin odraz dogajanj iz preteklosti, ko so drugi operaterji vse prevečkrat le obljubljali izgradnjo sodobne infrastrukture.
»Stališča nekaterih občin so najverjetneje odraz dogajanj iz preteklosti, ko so drugi operaterji vse prevečkrat le obljubljali izgradnjo sodobne infrastrukture.«
»V našem primeru pogodbe za naročilo izgradnje priključka sicer lahko oddajajo le tisti naročniki, za katerih priključke se predvideva pričetek izgradnje v manj kot letu dni. V izogib očitkom zato tudi še ne pošiljamo položnic za plačilo in bomo te poslali, ko bo manj kot tri mesece do pričetka izgradnje priključka vsakega posameznega naročnika. Razumemo zadržke nekaterih lokalnih skupnosti, vendar moramo pripomniti, da na podlagi odziva (števila vnešenih pogodb s strani naročnikov) ocenjujemo tudi dejansko potrebo občanov po novi infrastrukturi, ki jo bomo zgradili in na osnovi teh potreb določamo prednostne smeri gradnje. Ker torej podpis pogodbe za naročnika do plačila položnice (ki jo bodo dobili ne prej kot tri mesece pred pričetkom gradnje njihovega priključka) ne predstavlja nobene obveznosti, prosimo občane, da svojo nujo, željo in potrebo po sodobni širokopasovni optični infrastrukturi vseeno izrazijo na tak način, da nam pošljejo pogodbe,« razložijo. Sredstva za investicijo so zagotovljena, dodajajo, niso pa še rešeni vsi administrativni postopki (soglasja javnih inštitucij), ki so povezani z gradnjo.
Obveznosti opredeljene v pogodbi o gradnji priključka
O obveznostih občanov, ceni priključka, roku plačila, pravijo, da so obveznosti obeh strani opredeljene v pogodbi o gradnji priključka. »Obveznosti naročnika (občana) so, da podpiše pogodbo o gradnji in soglasje za izvedbo priključka, po prejemu predračuna plača 150 evrov (z DDV) v roku 30 dni in v treh mesecih po izgradnji njihovega priključka sklene naročniško razmerje z enim od ponudnikov storitev na omrežju,« pojasnijo. O obveznosti izvajalca (RUNE) pa so nadaljevali: »Gradnja optičnega priključka do stanovanja (zračno ali po obstoječi cevi) in v stanovanje naročnika (do 10 metrov znotraj stanovanja in do dva preboja sten in/ali stropov), vpis priključka v javne evidence (GJI in OPT) skladno z zakonodajo, pri naročniku namestiti optični modem (ONT) in vzpostaviti povezavo z omrežjem, po naročilu s strani ponudnika storitev vključiti širokopasovno storitev ter priključek vzdrževati in zagotavljati njegovo delovanje.«
Podjetje RUNE Enia: »Sredstva za investicijo so zagotovljena, niso pa še rešeni vsi administrativni postopki (soglasja javnih inštitucij), ki so povezani z gradnjo.«
V službi za odnose z javnostmi podjetja RUNE Enia zaključujejo, da lahko naročnik izgradnjo optičnega širokopasovnega priključka naroči tudi kasneje (kadarkoli v prihodnosti), vendar bo moral pokriti dejanske stroške, ki bodo nastali s takim posameznim naročilom.
Februarja že gradbena dela
In kdaj se lahko širokopasovne optične infrastrukture nadejajo tudi prebivalci Maribora in širše okolice? V podjetju Eurocon, ki je podizvajalec pri projektu Rune, so nam pojasnili, da bodo v naslednjem tednu že pričeli s postavljanjem centrale, ki bo v pesniški občini. »Računamo, da bomo do konca meseca s temi deli zaključili, v februarju pa se bo pričelo že kopati. Na primarnem vodu bodo delale do štiri ekipe naenkrat in ena bo zagotovo ‘šla’ tudi proti Mariboru. Do poletja ali najkasneje poleti bo urejeno tudi tam, « so poudarili.
Financiranje iz zasebnih sredstev
Iz službe za odnose z javnostmi ministrstva za javno upravo so uvodoma pojasnili, da niso partner v projektu Rune, saj gre za projekt zasebnega investitorja, ki se financira iz zasebnih sredstev. O načinu gradnje širokopasovnih odprtih omrežij pa glede na njihove pristojnosti pojasnjujejo, da je Vlada Republike Slovenije marca 2016 sprejela Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 (Načrt NGN 2020). »To je strateški načrt Republike Slovenije za gradnjo širokopasovne infrastrukture, ki bo omogočala visoko hitrostni dostop do interneta, in ki vsaj v naslednjih dveh desetletjih ne bo ozko grlo za pretok digitalnih vsebin in storitev,« so zapisali.
Ministrstvo ugotovilo, da projekt ne poteka v skladu s časovnico
Ministrstvo je v zadnjih nekaj letih v okviru izvajanja Načrta NGN 2020 testiralo tržni interes investitorjev za gradnjo širokopasovnih omrežij naslednje generacije na območju Slovenije, ki ga bodo investitorji izvedli v predvidoma v triletnem obdobju.
»Po pregledu konkretne pogodbe je ministrstvu ugotovilo, da projekt Rune ne poteka v skladu s časovnico, dogovorjeno s pogodbo, in bo s tem v zvezi izvedlo ustrezne postopke,« so pojasnili in poudarili, da ministrstvo za javno upravo tudi ne financira navedenega projekta.
»Na podlagi testiranja tržnega interesa je ministrstvo za namen zagotovitve, da bo investitor izvedel izkazani tržni interes, podpisalo več pogodb o izvedbi tržnega interesa, med drugim tudi s podjetjem Rune-SI, ki se je s pogodbo zavezalo zgraditi širokopasovno infrastrukturo na podeželskih območjih Slovenije. Po pregledu konkretne pogodbe je ministrstvu ugotovilo, da projekt Rune ne poteka v skladu s časovnico, dogovorjeno s pogodbo, in bo s tem v zvezi izvedlo ustrezne postopke,« so pojasnili in poudarili, da ministrstvo za javno upravo tudi ne financira navedenega projekta. »Kolikor nam je znano gre za evropsko sofinanciran projektRUNE, ki je v domeni evropskega investicijskega sklada Connecting Europe Broadband Fund (CEBF). Navedeni sklad jena spletni strani Evropske komisije objavil informacijo o sklenitvi pogodbe za investiranje v visoko-kvalitetna optična omrežja. CEBF je zasebni investicijski sklad, v katerem so zbrana sredstva javnih investitorjev, in sicer Evropske investicijske banke, Evropske komisije ter nacionalnih promocijskih bank iz Francije, Nemčije in Italije, z njim pa upravlja neodvisen upravljalec investicijskih skladov, Cube Infrastructure Managers,« so zaključili na ministrstvu za javno upravo.
