Odbor DZ za finance danes kot zadnje od parlamentarnih delovnih teles obravnava predlog sprememb proračuna za leto 2023. Z njim se načrtovana poraba povečuje za 25 odstotkov, kar vlada pojasnjuje z visoko proračunsko rezervo, v kateri so tudi sredstva za blaženje posledic draginje, a opoziciji se zdijo odhodki vseeno previsoki.

Proračun za leto 2023 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Članom odbora za finance jih je uvodoma predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, ki je povedal, da so nastajale v zelo negotovih časih, vseeno pa je predlog proračuna razvojno naravnan, za investicije je denimo načrtovanih največ sredstev v zgodovini Slovenije.

Izpostavil je visoko proračunsko rezervo, od katere je za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo predvidenih 1,21 milijarde evrov. “Ta sredstva bodo skrbno porabljena. Poraba bo temeljila na zakonih, ki jih bo sprejel DZ, ukrepi pa bodo začasni, ciljno usmerjeni in učinkoviti,” je dejal.

Prihodki so prihodnje leto po novem predvideni v višini 13,38 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več kot v veljavnem proračunu. Odhodki naj bi se zvišali na 16,69 milijarde evrov.

Opozicijo skrbijo visoki odhodki

“Tako visokih odhodkov nismo imeli še nikoli,” je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Zvišanje za 25 odstotkov se ji zdi neodgovorno, nerealistično in precenjeno. Ozrla se je tudi na načrtovano rast prihodkov in menila, da je nekako logična, saj jo bo spodbujala inflacija, zaradi katere bo država pobrala predvsem več davkov.

Nad več kot 16 milijardami evrov načrtovanih odhodkov je začuden tudi Jernej Vrtovec (NSi). “Verjamem, da ste skrbno načrtovali, a potrebne bo malce več obrazložitve,” je dejal. Vesel je sicer, da se investicijski tok ne ustavlja.

“Poslušamo o rekordnem zapravljanju prejšnje vlade, zdaj pa je pred nami proračun, ki to trošenje še enormno povečuje,” pa je dejal Rado Gladek (SDS). Ob tem je bil kritičen do zmanjšanja sredstev za nekatere programe, med drugim za znanost, železniško infrastrukturo in informacijsko družbo.

Monika Pekošak (Svoboda) je po drugi strani menila, da je predlog sprememb proračuna sestavljen dobro in se odziva na aktualne razmere. Pomembno se ji zdi, da ohranja razvojno naravnanost z visokimi sredstvi za investicije, glede visoke proračunske rezerve pa je dejala, da bo čas pokazal, ali jo bomo potrebovali.

K predlogu sprememb proračuna za leto 2023 so poslanci SDS in NSi vložili 36 dopolnil, od katerih člani odbora niso podprli nobenega. Na dnevnem redu imajo še predlog zakona o izvrševanju proračuna, DZ pa bo proračunske dokumente sprejemal na seji, ki se začne v ponedeljek.

STA