Vlada je po besedah vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca v prvi protikoronski zakon vključila določbe, ki niso imele velike povezave z omejevanjem širjenja koronavirusa. “Govorim predvsem o policijskih pooblastilih,” je pojasnil v skupni opozicijski izjavi za medije pred poslopjem DZ.
Policijska pooblastila sta v zakonu prvotno opredeljevala 103. in 104. člen. Kot je dejal Vatovec, je slednjega sicer črtala, ostaja pa v njem 103. člen, ki podvaja pooblastila, ki so že opredeljena v zakonu o nalogah in pooblastilih policije, s tem pa v zakonodajo vnaša dodatno zmedo, je opozoril.
Po mnenju Vatovca bi bile lahko določbe 103. člena v nasprotju s koncepti pravne države in legalnosti. Danes bodo zato omenjeni člen dali v ustavno presojo, prav tako pa tudi 9. člen, ki po besedah Vatovca posega v določbe zakona o nalezljivih boleznih in prav tako “ustvarja dodatno zmedo” pri pristojnostih inšpekcijskih služb na področju zdravja. Po sedaj veljavnem zakonu je bila to pristojnost zdravstvenega inšpektorata, zdaj je ta preneseno na celo kopico drugih inšpekcij, je opomnil.
LMŠ: “Ukrepi ne smejo biti prekomerni”
Za pobudo za oceno ustavnosti odloka, ki je omejil gibanje na občino stalnega oz. začasnega prebivališča, so se v opoziciji odločili kljub temu, da je že v ustavni presoji. Kot je opozoril Vatovec, je bil odlok namreč sprejet na napačni zakonski podlagi. V Levici ocenjujejo, da gre za omejitev premikanja med občinami za nesorazmeren ukrep, ki nima strokovne podlage.
V LMŠ se zavedajo resnosti razmer, ki jih je prinesla razglasitev epidemije, menijo pa, da na ta račun ne bi smeli postaviti pod vprašaj temeljev demokratične družbe, je dodala poslanka LMŠ Tina Heferle. Vladni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki posegajo v človekove pravice, morajo po njenih besedah biti sprejeti zakonito in transparentno, ne smejo pa biti prekomerni.
V omejevanju ljudi ne sme biti nobenega dvoma o zakonitosti, zato so se v LMŠ odločili, da sopodpišejo pobudo za oceno ustavnosti omenjenih členov protikoronskega zakona in omenjenega odloka. Poslanka LMŠ je zlasti opozorila, da so bili ukrepi iz omenjenih členov zakona uvedeni kot trajni oz. niso bili časovno zamejeni.
Poseg v varstvo osebnih podatkov
Ravno v kriznih razmerah je tudi po besedah poslanke SD Meire Hot treba imeti postavljene jasne okvire in v čim manjši meri posegati v temeljne človekove pravice. Če že, pa morajo tovrstni posegi biti začasne narave in temeljiti na strokovni podlagi.
V SD se po njenih besedah zgroženi predvsem nad 103. členom protikoronskega zakona, pri katerem je mogoče govoriti o posegu v ustavno zavarovano kategorijo varstva osebnih podatkov, tudi v posegu v posebno občutljive zdravstvene podatke. Sprašuje se, kakšen je nadzor nad temi policijskimi pooblastili, kakšno pravo varstvo in kdo zagotavlja, da po koncu epidemije ne bodo teh podatkov obdelovali še naprej.
Vprašljiv 103. člen protikoronskega zakona
V SAB po besedah vodje poslanske skupine Maše Kociper podpirajo prizadevanja vlade, da s čim bolj učinkovitimi ukrepi čim prej zajezi epidemijo. “Ker smo opozicija, pa je naša naloga, da opozarjamo na morebitne napake in da smo pozorni na to, da ukrepi, ki se v takšnem času sprejemajo, niso prekomerni ali protiustavni,” je pojasnila.
Tudi za Kociprovo je vprašljiv 103. člen protikoronskega zakona, saj uvaja trajna in morda prekomerna policijska pooblastila v zakon, ki je interventne narave. Prav tako je za SAB pomembno, da so omejevalni ukrepi časovno omejeni na najnujnejše možno obdobje, prav tako pa želijo, da bi se čim prej ukinil ukrep legitimacije starejših in drugih ranljivih skupin pred trgovinami.
