Danes je predviden sestanek z NIJZ, da se na nacionalnem nivoju pripravijo na javnozdravstveno krizo, ki jo je razglasila WHO zaradi izbruha nove različice opičjih koz, je v izjavi povedala Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL).

Protokoli in cepivo iz leta 2022

Po njenih besedah afriške koze povzročata dva podtipa; centralnoafriški, ki je problematičen zdaj, in zahodnoafriški, s katerim smo imeli opravka leta 2022. Takrat so pristojni pripravili protokole obravnave bolnikov tako v ambulantnem okolju kot tudi za tiste, ki bi teoretično potrebovali hospitalizacijo. Kot še je poudarila, so takrat vložili kar nekaj truda, da so v Slovenijo pripeljali cepivo. Stvari so torej nekako vpeljane, danes pa je predviden sestanek z NIJZ.

Centralnoafriški podtip sicer povzroča težji potek bolezni z višjo umrljivostjo, a podatke iz Afrike težko primerjamo, saj je tam osnovno zdravstveno stanje prebivalstva in zdravstvena oskrba drugačna. Logarjeva ocenjuje, da je smrtnost verjetno v našem okolju bistveno nižja kot v Afriki. Tam sicer pri tem podtipu beležijo 10-odstotno smrtnost, žrtve so predvsem otroci.

Infektologinja Mateja Logar je še dejala, da se pri opičjih kozah za razliko od noric izpuščaji pojavijo hkrati. Kužnost je dolgotrajna, dokler ne odpadejo vse kraste, kar se zgodi v dveh do štirih tednih od pojava izpuščaja. Tako dolgo mora biti oseba v izolaciji in si ne sme deliti predmetov z drugimi člani gospodinjstva.

Specifičnega zdravljenja ni, tako da pacientom primarno preostane le lajšanje bolečin, zniževanje temperature. V Sloveniji sicer primera okužbe ni.

Primer na Švedskem in v Pakistanu

Zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v sredo razglasila javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti, kar je najvišja stopnja opozorila. WHO je opozorila, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 lahko znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah.

Pakistanske zdravstvene oblasti so danes potrdile prvi primer okužbe z opičjimi kozami letos, preučujejo pa, za kakšno različico gre. Prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz zunaj Afrike so sicer v četrtek potrdili na Švedskem. Kitajska je medtem zaradi nevarnostni širitve okužbe uvedla strožji nadzor na meji.

Pakistansko ministrstvo za zdravje je danes sporočilo, da je okužena oseba pripotovala iz ene od Zalivskih držav. Preučujejo pa še, za kakšno različico opičjih koz oz. mpox gre. Švedska agencija za javno zdravje je v četrtek sporočila, da so v tej članici EU potrdili prvi primer okužbe z novo različico mpox zunaj Afrike.

Kitajska je v luči grožnje javnemu zdravju danes začela strožji nadzor ljudi in blaga, ki prihajajo v državo. Ukrep bo v veljavi prihodnjih šest mesecev. Ljudje, ki potujejo iz držav, v katerih je izbruhnil virus, so bili v stiku z okuženimi ali imajo simptome, morajo na to opozoriti, je v izjavi sporočila kitajska carinska uprava. Vozila, zabojnike in blago z območij, kjer so se pojavili primeri mpox, pa je treba razkužiti, so dodali.

Opičje koze so nalezljiva bolezen, ki se na ljudi prenese z živali in se najpogosteje pojavlja v tropskih gozdnatih predelih Srednje in Zahodne Afrike. Do prenosa prihaja tudi med ljudmi, in sicer ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj, poroča STA.

Opičje koze so pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Širjenje okužb med ljudmi je bilo sprva omejeno predvsem na nekatere zahodno- in srednjeafriške države. Maja 2022 se je bolezen začela hitro širiti po vsem svetu, predvsem med homoseksualnimi moškimi. Leta 2022 so opičje koze v angleščini preimenovali v mpox, da bi se izognili stigmatizaciji, ki izhaja iz prvotnega imena.