Nov način obračunavanja omrežine za elektriko, ki smo ga v Sloveniji uvedli v začetku oktobra, še vedno buri duhove. Potem ko je tudi vlada ugotovila, da so zaradi nove metodologije ljudje besni, gospodarstvo pa na nogah, je premier Robert Golob vodstvo Agencije za energijo pozval, da s februarjem ponovno uvede stari sistem obračunavanja omrežnine. Agencija je na omenjeni poziv odgovorila, da v tem trenutku ne vidi potrebe po prenehanju uporabe nove metodologije. Bodo pa menda učinke redno spremljali in po potrebi metodologijo dopolnjevali oziroma nadgrajevali.

Za pojasnila glede novega sistema smo se obrnili na strokovnjake. Doc. dr. Klemen Sredenšek s Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru nam je pojasnil prednosti in slabosti nove metodologije, v katerih primerih se je smiselno odločiti za spremembo dogovorjene moči, kakšne posledice prinaša njeno prekoračenje, podal pa je tudi nekaj koristnih nasvetov uporabnikom, da bodo na koncu položnice čim nižje. 

Kakšne prednosti in slabosti prinaša novi slovenski model izračunavanja omrežnine v primerjavi s starim (za gospodinjstva in gospodarstvo)?

Prednosti novega tarifnega sistema omrežnine vključujejo pravičnejšo porazdelitev stroškov, saj bo merjenje in izračunavanje stroškov potekalo na krajših 15-minutnih intervalih, kar omogoča bolj natančno analizo dejanske obremenitve omrežja. Novi sistem bo zagotovil, da bodo uporabniki, ki povzročajo višje obremenitve omrežja, plačali sorazmerno več, kar bo spodbujalo racionalno rabo električne energije.

Za uporabnike z lastno proizvodnjo (npr. sončne elektrarne) in hranilniki električne energije sistem prinaša dodatne priložnosti za aktivno upravljanje z omrežjem, saj bodo lahko prilagajali svojo proizvodnjo in porabo energije glede na časovne tarife in obremenitve. To ne le optimizira njihove stroške, temveč tudi prispeva k zmanjševanju konic obremenitev v omrežju. Posledično se zmanjša potreba po nadgradnjah distribucijske infrastrukture, kar dolgoročno pomeni nižji sistemski stroški in večjo stabilnost elektroenergetskega sistema.

Glavna slabost novega sistema se kaže pri neoptimiziranih odjemalcih ali tistih, ki svoje porabe ne morejo prilagoditi (npr. sočasna uporaba večjih električnih naprav, ki povečujejo konične obremenitve). 

Ti uporabniki bodo zaradi višjih konic izpostavljeni večjim stroškom omrežnine, kar lahko predstavlja finančni izziv, če prilagoditev porabe ni izvedljiva.

Ali naj gospodinjstva v prehodnem obdobju spremenijo dogovorjeno moč?

Gospodinjski odjemalci naj v prehodnem obdobju prednostno spremljajo svojo porabo električne energije in konične moči, zlasti v prvi sezoni. Pri tem lahko koristijo portal Moj Elektro ali se posvetujejo s svojim distribucijskim podjetjem.

Če ugotovijo, da njihove konične moči presegajo dogovorjene obračunske moči, je smiselno premisliti o prilagoditvi dogovorjene moči. Vendar pa je priporočljivo, da se sprememba izvede šele po zaključku prehodnega obdobja (30. 9. 2026). Če bi namreč dogovorjene moči prehitro spremenili in bi bile napačno določene, bi se takoj pričela obračunavati komponenta presežne moči, kar bi lahko privedlo do neželenih dodatnih stroškov. Prehodno obdobje tako omogoča čas za natančno spremljanje in prilagoditev porabe ter optimalno določitev obračunske moči.

Od česa je to odvisno?

Odločitev o spremembi dogovorjene moči je odvisna predvsem od natančnega spremljanja porabe električne energije in koničnih moči, ki jih gospodinjstvo dosega. Ključni dejavniki vključujejo dosežene konične moči, saj pogosto preseganje dogovorjene moči lahko povzroči stroške presežne moči. Pomembno je tudi upoštevanje uporabniških navad – sočasna uporaba večjih električnih naprav, kot so pralni stroj, pečica ali toplotna črpalka, povečuje konično moč in s tem potrebo po višji dogovorjeni moči. Tehnično podporo pri spremljanju porabe zagotavljajo orodja, kot je portal Moj Elektro, kjer lahko gospodinjstva analizirajo svojo porabo in preverijo, ali preseganje dogovorjene moči predstavlja težavo.

Prilagoditev je smiselna le, če analiza porabe pokaže, da bodo presežne moči stalne, in naj se izvede šele po koncu prehodnega obdobja, da se izognemo tveganju dodatnih stroškov zaradi napačne določitve moči. 

Ker se presežna moč v prehodnem obdobju do 30. 9. 2026 še ne obračunava, imajo gospodinjstva dovolj časa za natančno analizo svoje porabe in koničnih obremenitev, preden sprejmejo odločitev o spremembi dogovorjene moči. Poleg tega je treba upoštevati prihodnje spremembe, kot je vgradnja novih naprav, na primer toplotne črpalke ali električne polnilnice, ki lahko povečajo obremenitev omrežja in posledično zahtevajo prilagoditev dogovorjene moči.

Kakšne "kazni" nas čakajo v primeru prekoračitve dogovorjene moči?

V primeru prekoračitve dogovorjene moči bo uporabnikom zaračunana komponenta presežne moči, ki predstavlja dodatne stroške. Presežna moč se obračuna za vsak primer, ko uporabnik v 15-minutnem intervalu preseže dogovorjeno moč, pri čemer se znesek obračuna glede na stopnjo prekoračitve in veljavno tarifo za presežno moč. Če uporabnik pogosto presega dogovorjeno moč, lahko ti dodatni stroški postanejo občutno visoki, saj se presežna moč obračuna ločeno in je običajno dražja od dogovorjene moči. Cilj tega mehanizma je spodbujanje uporabnikov k bolj racionalni rabi energije in preprečevanje nenadnih visokih obremenitev omrežja.

Kakšna so vaša priporočila uporabnikom, da bodo na koncu njihovi stroški električne energije čim manjši?

Uporabnikom priporočamo predvsem spremljanje in optimizacijo svoje porabe električne energije, saj bo to ključno za zmanjšanje stroškov v novem tarifnem sistemu.

Prvi korak je natančno spremljanje konične moči, saj lahko uporabniki na tej podlagi ugotovijo, kdaj prihaja do najvišjih obremenitev, in prilagodijo uporabo električnih naprav.

Priporočljivo je razporejanje porabe večjih električnih naprav skozi dan, tako da se izognejo sočasni uporabi, ki povzroča višje konične obremenitve. Na primer, pralni stroj, sušilni stroj, pečica in toplotna črpalka naj ne delujejo hkrati, temveč v različnih obdobjih dneva. Uporabniki, ki imajo možnost, naj izkoristijo časovne »blage« tarife v obdobjih nižje obremenitve omrežja, kar lahko dodatno zmanjša stroške. Gospodinjstva s sončnimi elektrarnami in hranilniki električne energije naj optimizirajo svojo proizvodnjo in porabo ter presežke električne energije shranjujejo za uporabo v času višjih tarif ali večje potrebe. S tem lahko zmanjšajo svojo odvisnost od omrežja in obremenitve v času konic.

Ali se vam zdi pravično, da se nekomu, če samo za nekaj minut prekorači mejo moči, v celotnem trenutnem obdobju zaračunava višja omrežnina, in to kljub temu, da tega ni vedel oziroma tega ni storil zavestno (vklop ogrevanja ob padcu zunanje temperature ...).

Pravičnost v primeru obračunavanja višje omrežnine zaradi kratkotrajnega prekoračenja dogovorjene moči je vsekakor zelo subjektivna. Na eni strani sistem temelji na načelu, da tisti, ki povzročajo višje obremenitve omrežja, nosijo večji del stroškov, saj so ti povezani z zagotavljanjem zmogljivosti v času konic. Tudi kratkotrajna prekoračenja lahko vplivajo na stabilnost in obremenitve omrežja, zato jih sistem zazna in obračuna. Po drugi strani pa se lahko uporabniku, ki prekorači moč nenamerno ali zaradi nepredvidljivih okoliščin, kot je nenaden vklop ogrevanja ob padcu temperature, zdi to nepravično, še posebej, če tega ni storil zavestno. Dejstvo, da uporabnik morda ni bil obveščen o presežku v realnem času, dodatno krepi občutek nepravičnosti.