Kupci lahko letos, kot smo že poročali, novoletna drevesca, ki so bila posekana v slovenskih gozdovih, prepoznajo po modri nalepki z letnico 2024. Tako morajo biti označena med prevozi in prodajo, saj Zavod za gozdove Slovenije s tem usmerja pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih.
Omejitev je pri dveh kilogramih
Na zavodu za gozdove pa ob tem opozarjajo še na en predpis, ki je še kako aktualen v času pred božičem. Pri nabiranju mahu, ki se v decembru uporablja pri postavitvah jaslic, velja omejitev. Naberemo ga lahko največ 2 kilograma. Kot nam je pojasnila Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije, mahovi, zelišča, gobe, kostanji spadajo med gozdne dobrine, kar določa zakon o gozdovih iz leta 1993. Podrobnejša merila za pridobivanje teh dobrin pa določa Pravilnik o varstvu gozdov iz leta 2000.
"Omejitev je v povezavi z ekosistemskimi storitvami gozda. Da ne pride do ogrožanja funkcij gozda. Mah ima namreč pomembno vlogo v gozdnem ekosistemu; sodeluje pri tvorjenju tal, zadržuje vodo in nudi življenjski prostor mnogim drobnim žuželkam. Če bi nabrali preveč mahu, se lahko gozd opostoši. Na drugi strani pa je omejitev vezana tudi na lastništvo gozdov."
"V Sloveniji zakonodaja dopušča prost dostop do gozdov, ne glede na lastništvo. To pa ne pomeni, da lahko v gozdovih, ne glede na to, ali so naši ali ne, počnemo vse."
"Ker smo v gozdu gost, zakonodaja dovoljuje rekreacijsko nabiranje gozdnih dobrin. Ne moremo torej v gozdu nabirati neomejenih količin dobrin in jih celo prodajati, če nimamo v lasti niti hektarja gozda. Za prodajo gozdnih dobrin potrebujemo svoj gozd, za rekreacijsko nabiranje pa veljajo omejitve."
Mahove ne smemo odvzeti z več kot ene petine površine
Pri nabiranju moramo paziti, da se mahovi ne odvzamejo z več kot ene petine površine, ki jo preraščajo. "Če pa je pred nami že nekdo nabiral mah in odstranil predvideno petino, na tej površini mahu ne smemo več odvzemati. Moramo poiskati novo površino, preraslo z mahom. Poleg tega mahu ne smemo nabirati v gozdnih rezervatih in na barjih." Ob tem sogovornica priporoča, da mah posušimo in ga uporabimo več let zapored.
Nadzor na nabiranjem mahu opravljajo gozdarski nadzorniki in gozdarska inšpekcija, ki deluje v okviru Zavoda za gozdove Slovenije. Za opustošenje gozda lahko posameznika doleti od 400 do 800 evrov globe, če vas dobijo z več kot dvema kilogramoma mahu, pa je predvidena kazen od 200 do 400 evrov.
Odslužena drevesca gredo v zeleni odrez
Pozornost velja tudi pri odsluženih drevescih po koncu praznikov. Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.
