Kar 94 odstotkov javnih uslužbencev bo z izplačilom oktobrske plače prejelo povišanje plač v okviru plačne reforme. Letos je za ta namen predvidenih 368 milijonov evrov, celotna reforma pa je ocenjena na 1,4 milijarde evrov.
Prvega dviga plač so bili javni uslužbenci deležni že s 1. januarjem letos, ko se je začela postopna izvedba reforme.
Dvig za skoraj vse, izjeme ostajajo
Za približno šest odstotkov javnih uslužbencev je bil januarski dvig edini. Med izjeme sodijo nekateri zaposleni v zdravstvu, ki so bili povišanj deležni že v preteklih letih, ter tisti na najnižjih delovnih mestih, ki še niso napredovali.
Z oktobrskim izplačilom bo tako večina , 94 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, deležna višjih plač. Naslednje faze zvišanj so predvidene junija in decembra 2026 ter sredi leta 2027, zaključek reforme pa je načrtovan za 1. januar 2028.
Fiskalni svet opozarja na podcenjene stroške
Letos predvideni stroški dvigov plač, ki znašajo 368 milijonov evrov, so po mnenju fiskalnega sveta prenizki. Na ministrstvu za javno upravo opozorila zavračajo.
Državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec je za Radio Slovenija pojasnila »Pogajanja po posameznih stebrih so se izvajala tudi o vprašanjih, ki niso neposredno del plačne reforme. Novi sistem vključuje elemente, ki omogočajo višje nagrajevanje predvsem novozaposlenih, kar delodajalci že uporabljajo, vendar tega sprva ni bilo mogoče natančno ovrednotiti.«
Pogajanja o delovni uspešnosti še potekajo
Del reforme še ni dokončan. Pogajanja se nadaljujejo, predvsem glede dveh ključnih vprašanj: dogovora o kriterijih in postopkih izplačevanja delovne uspešnosti ter določanja plač za zaposlene, napotene na delo v tujino. »Za celotno realizacijo prenove plačnega sistema imamo v dogovoru še dva elementa: delovno uspešnost in plače zaposlenih v tujini,« je dodala državna sekretarka.
Vladna in sindikalna pogajalska skupina se bosta znova sestali v petek.
