Z letošnjim oktobrom se je začela ogrevalna sezona, ki bo številnim slovenskim gospodinjstvom ter podjetjem prinesla nove izzive pri obvladovanju stroškov energentov. A po dveh letih energetske krize, ki sta prinesli močno naraščanje cen energentov, se letos razmere stabilizirajo. Kljub temu pa med občinami ostajajo precejšnje razlike, poroča Delo.

Ogrevanje na drva ponovno opredeljeno za cenovno dostopno možnost ogrevanja

V letih 2022 in 2023 so cene energentov v Sloveniji bile rekordne, leta 2024 in letos pa so se umirile. Po podatkih SURS-a je povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce v drugem četrtletju letošnjega leta znašala 0,196 evra na kilovatno uro, kar je sicer 18 odstotkov več kot v prejšnjem četrtletju, a manj kot najvišje vrednosti iz preteklih let.

Kot dodaja Delo, se je po podatkih Energetike Ljubljana cena zemeljskega plina za gospodinjstva letos v primerjavi z lani znižala - letni strošek za oskrbo z zemeljskim plinom je letos, če računamo za povprečno hišo v velikosti 200 kvadratnih metrov, za približno 47 evrov manjši kot lani, znaša pa 1830 evrov.

Prav tako so se v zadnjih dveh letih cene lesnih goriv, med katere spadajo drva in peleti, nekoliko znižale ali ostale stabilne, kar jih ponovno uvršča med cenovno dostopne možnosti za številna gospodinjstva - še posebej za tista, ki imajo lastni vir lesa.

[[image_1_article_81657]]

V kateri izmed primerjanih štirih občin za ogrevanje odštejejo najmanj?

Omenjeni medij je primerjal cene energentov v štirih slovenskih občinah, in sicer v Mariboru, Ljubljani, Celju ter Velenju in med primerjavo odkril, da se cene kar precej razlikujejo.

V Ljubljani bodo za megavatno uro toplote odšteli okoli 165 evrov

V februarju je povprečna cena daljinskega ogrevanja v Ljubljani znašala približno 139 evrov na megavatno uro, s prvim oktobrom pa je Energetika Ljubljana objavila nov cenik, po katerem variabilni del cene znaša slabih 106 evrov na megavatno uro, a je temu treba prišteti še fiksni del za obračunsko moč, ki znaša 2379 evrov na megavat, in prispevke.

Gospodinjski odjemalci imajo priključke do 0,05 megavata, do 0,3 in nad 0,3 megavata, ob tem dodaja Delo.

Cena megavatne ure toplote v Ljubljani bo po izračunih tako stala okoli 165 evrov, se pravi prek 30 evrov več kot februarja. 

Celje ima nižje stroške med drugim zaradi vpliva toplote iz termične izrabe odpadkov

Celjani so februarja letos daljinsko ogrevanje plačevali po ceni 132 evrov na megavatno uro. Prav tako kot v Ljubljani so se tudi tukaj cene energentov zvišale za 18 odstotkov, a so stroški ogrevanja še vedno med nižjimi v primerjavi z ostalimi občinami.

Vpliv pri tem ima tudi toplota iz termične izrabe odpadkov, zaenkrat še edine toplarne te vrste, dodaja omenjeni medij.

Za ogrevanje najmanj odštejejo Velenjčani

Najmanj med primerjanimi občinami so za daljinsko ogrevanje februarja letos odšteli v Velenju, in sicer okoli 125 evrov na megavatno uro. Stroški ogrevanja so, kljub zvišanju cen energentov v zadnjem četrtletju letošnjega leta, še vedno relativno nizki.

V ponedeljek, 6. oktobra, so po nekaj mesecih zaradi potreb po toploti v Termoelektrarni Šoštanj znova zagnali šesti blok.

V Mariboru februarja za daljinsko ogrevanje odšteli približno 186 evrov za megavatno uro

Februarja letos je v Mariboru cena daljinskega ogrevanja znašala približno 186 evrov na megavatno uro, kar je največ med primerjanimi štirimi občinami. Kot dodaja omenjeni medij, glede na povišanje cen energentov v zadnjem četrtletju letošnjega leta za 18 odstotkov, to pomeni, da so stroški ogrevanja višji kot lani.