Državni svet je na današnji seji sprejel predlog novele zakona o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave. Po njem bi med majem in koncem aprila prihodnje leto predvidoma lahko odstrelili 220 rjavih medvedov, med majem in koncem januarja prihodnje leto pa 30 volkov.
Trenutnih razmer se ne da reševati z odstreli na podlagi odločb
“Z zakonom želimo najti pot za učinkovit način uravnavanja števila velikih zveri, tako da se populacija ohrani v ugodnem stanju, hkrati pa je omogočeno sobivanje ljudi in velikih zveri na način, da se lahko kmetijska dejavnost ohrani na dosedanji ravni,” so zapisali v državnem svetu in ocenili, da se trenutnih razmer ne da več reševati z odstreli na podlagi odločb.
Sedaj veljavni interventni zakon je predvidel odstrel 175 medvedov in 11 volkov, njegova veljavnost se bo iztekla konec septembra. Predlog novele poleg povečanja odstrela podaljšuje tudi obdobje predvidenega odstrela do konca januarja oz. aprila prihodnje leto. Predlog novele med drugim predvideva tudi bolj ohlapne pogoje za odstrel volkov.
Državni svet je sprejel tudi predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami. Predlog je na klop svetnikov prišel iz zbornice komunalnih podjetij, ki deluje pod okriljem GZS. Ta se nekoliko razlikuje od državnega interventnega zakona, ki je bil sprejet leta 2018 in je prenehal veljati konec lanskega leta, državo pa bi stal 8,7 milijona evrov.
Predlog med drugim določa, da ravnanje s komunalno odpadno embalažo, ki se na dan ogleda po uveljavitvi zakona nahaja na lokacijah izvajalcev javne službe in je družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso prevzele, zagotovi država. Enako velja za embalažo, ki je družbe napovedano ne bodo prevzele v bodoče. Država pa ima pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov zaradi izvedbe interventnih ukrepov od družb in nosilcev skupnih načrtov.
Svetniki so sprejeli še predlog novele zakona o javnem naročanju, katerega cilj je izboljšanje učinkovitosti sistema pojasnjevanja in popravkov ponudb. “Le tako mogoče doseči cilj, da bodo v postopkih izbrani ekonomsko najugodnejši ponudniki. V praksi namreč pogosto prihaja do primerov, ko je zaradi bagatelnih prekrškov iz postopka izločena ekonomsko najugodnejša ponudba,” so obrazložili.
STA
