Februarja v osnovnih šolah potekajo vpisi v prvi razred. Starši morajo v šolsko leto 2025/2026 vpisati otroke, ki bodo v tem letu dopolnili šest let. Tako bodo letos v prvi razred vstopili otroci, rojeni leta 2019.

Tako je med drugim tudi Mestna občina Maribor že objavila razpis za vpis otrok v prvi razred v osnovnih šolah na svojem območju. Vpis bo potekal v torek, 11. februarja, sredo 12. februarja in četrtek, 13. februarja 2025. Seznam osnovnih šol je objavljen na spletni strani občine, kjer še spomnijo, da bodo osnovne šole, v katerih sestavi delujejo tudi podružnične šole, vpis vanje izvajale na matični šoli.

Prehod iz vrtca v šolo: veselje, a tudi izziv

Prehod iz vrtca v šolo je za otroke pomemben mejnik, ki lahko vpliva na njihovo čustveno stanje. Kot poudarja psihologinja mag. Tadeja Batagelj, se otroci vstopa v šolo večinoma veselijo, vendar lahko ta sprememba povzroči tudi stresni odziv. »Pri tem je izjemnega pomena, kako starši otroku predstavijo in kako ga pripravijo na ta prehod - če bodo starši sami v stiski ob začetku šolanja, se bo to odražalo tudi na otroku. Pomembno je, da se z otrokom iskreno pogovarjamo o tem, kaj pomeni prehod v šolo – pri tem validiramo njegova čustva, morebitne stiske,« pravi Batagelj, sicer tudi direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Ob tem opozarja, da otroku ni koristno zagotavljati, da bo v šoli vse lepo in da mu bo zagotovo dobro šlo. »S tem lahko pri otroku vzbudimo lažno pričakovanje. V primeru, da se ta pričakovanja ne uresničijo, lahko to zamaje zaupanje otroka do starša. Pomembneje je, da v primeru otrokovih stisk izrazimo zaupanje v to, da se bo otrok z novimi izzivi zmogel spopasti in mu zagotovimo našo podporo in pomoč, če (ko) jo bo potreboval,« dodaja Batageljeva.

Otroci, ki so predhodno obiskovali vrtec, na šolo bolj pripravljeni

Psihologinja pravi, da lahko ima obiskovanje vrtca pomembno vlogo pri pripravi na šolo: »Raziskave govorijo o tem, da so na šolo bolj pripravljeni otroci, ki so predhodno, vsaj zadnje leto pred všolanjem, obiskovali vrtec. Obiskovanje vrtca otroku omogoča spoznavati strukturo in značilnosti vključenosti v večjo skupino, urjenje socialnih veščin in predbralnih in predpisalnih spretnosti. Za nekatere otroke je to eno redkih okolij, kjer se srečujejo s slovenskim jezikom ali kjer morajo počakati, se prilagoditi in kjer doživljajo doslednost. Pomen in vloga obiskovanja vrtca je še posebej izrazita pri otrocih, ki prihajajo iz socialno in ekonomsko šibkejšega okolja in za tujejezične otroke«. 

Kaj pa vrstniški odnosi?

V obdobju prehoda v šolo otrokom največ pomenijo odnosi s starši, vzgojitelji in učitelji, a se v tem času že začnejo oblikovati tudi vrstniške skupine.  »V tem obdobju se sicer že oblikujejo prve vrstniške skupine, sklepajo se prva prijateljstva, ki pa praviloma niso zelo dolgotrajna in so pogosto vezana na bližino bivanja ali na to, da se starši otrok poznajo in otrokom omogočajo druženje. V tem obdobju redkeje srečujemo otroke, ki bi se soočali z večjimi težavami na področju socialnih odnosov, socialna anksioznost je motnja, ki stopi v ospredje v obdobju mladostništva,« pojasnjuje Batagelj.

V primeru, da otrok težko navezuje stike, se na Svetovalnem centru usmerijo v svetovanje staršem. »Starši v svoji skrbi za otroka pogosto skušajo otroka zaščititi tako, da mu omogočijo izogibanje spremembam ali vključevanjem v nove skupine, s čimer pa žal prispevajo k vzdrževanju težave. Dobro je, da starši vzamejo otrokove skrbi in stiske resno, mu nudijo razbremenitev in tolažbo, če jo potrebuje, hkrati pa spodbujajo navezovanje socialnih stikov,« svetuje Batageljeva in doda, da s starši tako iščejo načine, kako otroku omogočiti postopno izpostavljanje na način, da bo otrok počasi svojo stisko premagoval.

Odlog vpisa: kdaj je smiseln?

Otroku se lahko sicer začetek šolanja odloži za eno leto na predlog staršev, zdravstvene službe ali na podlagi odločbe o usmeritvi Zavoda RS za šolstvo, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Glede postopka ugotavljanja pripravljenosti in odložitve šolanja je pristojna šolska svetovalna služba.

Po podatkih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je bilo otrok z odloženim vpisom v šolskem letu 2024/25 2.271, kar predstavlja 11,3 odstotka vseh. Podatki ministrstva sicer kažejo, da odstotek odloženih vpisov zadnja leta stagnira, a je bil pred leti bistveno nižji.  V šolskem letu 2011/12 je tako vstop v šolo za eno leto odložilo 5,3 odstotka prvošolcev. Po letu 2015 se je delež začel večati, najvišjega  (12,6 odstotka) pa so zabeležili v šolskem letu 2019/20.

Kot pojasnjuje psihologinja, je smiselno o odlogu razmišljati, kadar obstajajo utemeljeni razlogi. »O odlogu šolanja je vsekakor dobro razmisliti takrat, ko pričakujemo, da se bo v enem letu, ko bo otrok ostal v vrtcu, težava, s katero se sooča, pomembno zmanjšala in bo otrok posledično bolj pripravljen na vstop v šolo. Tako je smiselno, da se o upravičenosti in smiselnosti odloga šolanja razmisli v primeru, ko se je otrok z družino pred kratkim preselil v Slovenijo in še ne pozna dovolj jezika, da bi lahko sledil učnemu procesu. Ali pa v primeru, ko je otrok naročen na operacijo, zaradi katere bo dlje časa odsoten iz šole in po kateri se bo njegova pripravljenost na šolo izboljšala.«

Sogovornica ob tem poudari, da se v primeru odloga šolanja staršem dosledno svetuje, naj v tem letu za otroka poiščejo strokovno pomoč, da se otroka čim bolj podpre in se mu pomaga, da ustrezno napreduje na področjih, kjer so izražene težave.

Po drugi strani odlog ni priporočljiv, če ne bo imel pozitivnega vpliva na otrokovo pripravljenost na šolo. »Otrok z znižanimi sposobnostmi ali motnjo avtističnega spektra ali otrok iz tujejezične družine, ki že več let živi v Sloveniji, a vrtca ne obiskuje redno in ne zna dobro jezika – tak otrok čez eno leto ne bo nič bolje pripravljen na šolo, zato je smiselno, da se preveri, kateri program bi bil za otroka primeren in da se otrok všola v letu, ko je šoloobvezen,« dodaja strokovnjakinja.

Najpogostejši razlogi za odlog

Odločitev o odlogu sicer ni v rokah staršev, temveč jo na podlagi strokovnega mnenja sprejmejo pristojne institucije. Psihologinja opozarja, da bi morali starši o možnosti odloga začeti razmišljati že v zadnjem letu vrtca in se pravočasno posvetovati s pediatri, vzgojitelji ali drugimi strokovnjaki.

»V primeru, ko starši menijo, da njihov otrok na šolo ni pripravljen, kot razlog najpogosteje navajajo, da otroci še ne zmorejo dovolj dolgo sedeti pri miru in zbrano slediti frontalni razlagi. Poročajo tudi o tem, da so čustveno in socialno manj zreli, da težko prenašajo spremembe ali se ločijo od njih,« pojasnjuje psihologinja in doda, da je med najpogostejši razlogi tudi otrokovo starost.

»Starši (pa tudi vzgojitelji) pogosto izhajajo iz lastne implicitne teorije, da naj bi bil otrok slabše pripravljen na šolo zgolj zato, ker je rojen v drugi polovici leta. A raziskave tega ne podpirajo – obdobje med 5. in 6. letom starosti je občutljivo obdobje za začetek šolanja, čemur sledita tudi slovenska zakonodaja in šolski sistem«.

Psihološke posledice odloga

Odlog šolanja ima lahko pozitivne ali negativne posledice, odvisno od tega, ali je bil utemeljen. »Kadar je odlog šolanja upravičen in potreben, takrat je v največjo otrokovo korist, da se odlog šolanja izvede. Ko tak otrok ostane v vrtcu, pride v novo skupino, kjer so ostali otroci na razvojno podobni stopnji, otrok se med njimi dobro počuti in napreduje v svojem tempu.«  V primeru, da je otrok na šolo pripravljen, motiviran in ni objektivnih okoliščin, zaradi katerih bi bil odlog šolanja smiseln, lahko odlog tudi slabo vpliva na otrokovo samozavest, otrok dobi občutek, da so drugi otroci boljši od njega. »Hkrati pa se moramo zavedati tudi, da ostati v vrtcu pomeni, da se bo otrok vključil v novo skupino. Večina njegovih prijateljev, vrstnikov, gre v šolo, otrok pa ostane v vrtcu z mlajšimi. To lahko tudi zaviralno vpliva na njegov intelektualni in siceršnji razvoj,« dodaja sogovornica. 

Ali se otroci, ki imajo odložen vpis, kasneje lažje ali težje prilagodijo šolskim obveznostim?

Kot pravi psihologinja, je odgovor na to vprašanje odvisen od tega, ali je bil odlog šolanja upravičen ali ne. »Če je otrok dejansko manj zrel, se bo čez eno leto lažje vključil v šolski sistem in lažje sledil šolskim obveznostim. V kolikor pa je šlo za odlog sicer na šolo pripravljenega otroka, pa opažamo občasno pri teh otrocih tudi upad motivacije, otroci hitreje napredujejo kot sošolci, se v razredu dolgočasijo in so lahko posledično tudi vedenjsko bolj zahtevni,« pravi. Ob tem še opozori, da bodo otroci, ki so imeli odlog šolanja, dolgoročno tudi na področju telesnega razvoja prehitevali svoje vrstnike, kar jim lahko v obdobju pubertete predstavlja pomemben vir stisk.

»V vsakem primeru pa se morebitni pozitivni učinki odloga šolanja na uspešnost otrok izničijo že po enem ali dveh letih šolanja – tudi če bo otrok v prvem razredu eno leto starejši od svojih sošolcev in po mnenju staršev ali učiteljev bolj pripravljen na šolo, čez eno leto te razlike ne bo več. Z odlogom šolanja ne moremo preprečiti morebitnih učnih in drugih težav, ki se lahko izrazijo pri otroku, kot so na primer motnje branja in pisanja (disleksija, disgrafija), hiperkinitečna motnja in podobno,« zaključi sogovornica.