Odkop v jami Preloge Premogovnika Velenje, v katerem se je pred tednom dni zgodila delovna nesreča s tremi mrtvimi rudarji, do nadaljnjega ne bo obratoval. So pa danes začela obratovati preostala dva odkopa v jami Pesje ter pripravska delovišča. Kot so danes zatrdili v premogovniku, ni kljub nesreči nihče odpovedal delovnega razmerja.
Bi lahko tragični dogodek preprečili?
Na vprašanje, ali bi lahko ponedeljkov tragični dogodek preprečili, so v premogovniku ponovili, da je zagotavljanje varnosti temelj njihovega delovanja in tudi njihov ključni strateški cilj.
"Premogovniki žal predstavljajo okolje, kjer je potencialna nevarnost vedno prisotna, ne glede na sodobno tehnologijo in opremo, ki jo premoremo, zato moramo biti vedno pripravljeni na izredne dogodke in posledice, ki jih ti prinašajo. Zaradi zavedanja potencialnih nevarnosti stremimo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, s čimer zmanjšujemo tveganje na najnižjo možno raven," so v sporočilu za javnost zapisali v premogovniku.
Poudarili so, da imajo vzpostavljen varnostno-tehnološki informacijski sistem, ki nenehno spremlja vse relevantne parametre v jami, ki so ključni za zagotavljanje varnosti. Izdelan imajo načrt obrambe in reševanja, v katerem so prepoznane vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa, ter preventivne in druge ukrepe v zvezi s tem.
Reševalci so pomagali 24 ur dnevno
Skladno z zakonom o rudarstvu in zaradi narave njihovega dela ima rudnik vzpostavljeno tudi rudarsko reševalno službo, v okviru katere deluje jamska reševalna četa, sestavljena iz najbolj usposobljenih sodelavcev, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati ter reševati ljudi in premoženje tudi v najzahtevnejših razmerah.
Tako je bilo tudi po ponedeljkovi nesreči, ko so reševalci 24 ur dnevno - izmenjaje najprej na štiri ure, dokler je reševanje potekalo še s samoreševalnimi aparati, nato pa na šest ur - pomagali pri reševanju ponesrečenih rudarjev.
V rudarsko reševalno službo je trenutno vključenih 98 članov. Od tega je 77 aktivnih jamskih reševalcev, 21 pa drugih članov, kot so oskrbniki, tehnično vodstvo in vodstvo, ki so podpora reševalcem. Člani imajo ustrezna znanja, usposobljeni so za delo v zaplinjenem območju in za zagotavljanje prve pomoči, zato so povezani tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. Jamska reševalna četa letos sicer obeležuje 118 let delovanja.
Razpolagajo tudi z lastno dimno komoro, v kateri preverjajo usposobljenost članov jamske reševalne čete za primere reševanja v izrednih razmerah oz. testirajo usposobljenost reševanja z dihalnimi aparati. V jami imajo na vseh deloviščih in na vseh izstopnih progah nameščene dihalnike kot vir svežega zraka, tako da jih lahko zaposleni po potrebi takoj uporabijo, vsi zaposleni pa nosijo za pasom samoreševalni aparat, ki ga po potrebi uporabijo.
Sprejeli dodatne ukrepe za zagotavljanje varnosti zaposlenih
Zaradi narave in dinamike odkopavanja premoga iz jam Premogovnika Velenje se določeni dogodki zgostijo v osrednjem delu jame, v katerem prihaja do sprostitev pritiskov oziroma t. i. seizmičnih pojavov ali celo do stebrnih udarov, so navedli v rudniku.
Tako na površini kot tudi v osrednjem delu jame imajo nameščene naprave, ki zaznavajo moč in lokacije teh dogodkov. V Premogovniku Velenje so sprejeli še dodatne ukrepe za zagotavljanje varnosti zaposlenih. Namestili so namreč sistem brezstičnega zaznavanja prehodov ljudi v območje osrednjega dela jame, da lahko ob morebitnih dogodkih vedno prepoznajo, koliko ljudi se nahaja na tem območju.
"Kljub naštetim ukrepom zaradi specifike dejavnosti, ki poteka 500 metrov pod površjem zemlje, lahko v jami še vedno pride do dogodkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti. Takšen je bil, žal, tudi ponedeljkov tragični dogodek, ki ga globoko obžalujemo. Kljub vsem varnostnim ukrepom in predhodnim raziskavam nesreče s tako tragičnim koncem ni mogel predvideti nihče," so še zapisali v Premogovniku Velenje.
