Konec leta, natančneje 20. novembra je kljub razburjenju delodajalcev in opozicije v uporabo stopila novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki narekuje beleženje dodatnih podatkov o delovnem času in uvaja obvezne elektronske evidence za kršitelje. Zakon o evidencah delovnega časa je v veljavi od leta 2006, od tedaj velja tudi obveznost vodenja evidenc. 

Spremembe zakonodaje, ki je razdelila javnost, je sicer vrsto let zahteval Inšpektorat RS za delo, da bi pridobil podlago za ustrezno ugotavljanje kršitev.

Priprava sprememb zakona z dolgo brado

Priprava sprememb zakona se je sicer vlekla že nekaj časa. Oblikovati jih je začela ministrica za delo v času vlade Marjana Šarca Ksenija Klampfer, v času vlade Janeza Janše je delo nadaljeval njen naslednik Janez Cigler Kralj, ki je osnutek s precej bolj rigoroznimi spremembami poslal na Ekonomsko-socialni svet (ESS), kjer se je zataknil, končno različico pa je s socialnimi partnerji uskladil aktualni minister za delo Luka Mesec jeseni 2022.

Državni zbor je novelo potrdil spomladi, v veljavo je stopila 20. maja, v praksi pa se je začela uporabljati novembra lani. »Kasnejše obdobje začetka uporabe novele zakona je bilo določeno prav z namenom pravočasne in ustrezne seznanitve vseh deležnikov in njihove morebitne potrebne prilagoditve,« za nas pojasnjujejo na ministrstvu. Še pred začetkom so se pojavljale špekulacije o zamrznitvi, saj je bil negativni odziv velik. Poslanci SDS so zato takrat v DZ vložili predlog novele, ki črta vse vladne spremembe, ki so ga poslanci takrat zavrnili. Tik po zavrnitvi so predlog v postopek posredovali še enkrat, ker »še vedno verjamejo, da sedanja vlada zna in zmore bolje«. Tudi v drugo je bil predlog zavrnjen.

Tri mesece aktivno spremljali izvajanje novele

Ministrstvo je nato tri mesece aktivno spremljalo izvajanje novele. Sprejemalo je tudi pripombe glede težav oziroma nemožnosti v zvezi z izvajanjem. MDDSZ je pripravilo priporočila, odgovore na pogosta vprašanja, ki so objavljena na spletu, in organiziralo več strokovnih svetovanj glede uporabe novele zakona v praksi. Vzpostavilo je tudi poseben elektronski predal, kjer je do 20. 2. 2024 zbiralo pobude in predloge glede na zaznane težave v praksi. Ministrstvo je v treh mesecih prejelo 226 različnih vlog, od tega 179 predlogov.

Po podatkih STA, se jih je največ nanašalo na ukinitev zakona, ker je "neumen ali nesmiseln" (34); težko izvedljivost zakona oz. dodatno birokratiziranje (29); ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, ki jih sicer ureja zakon o delovnih razmerjih (25); ter nepotrebno in neustrezno beleženje izrabe odmora (15).

»Prispele pobude in pripombe so po vsebini precej raznolike, v veliki meri pa se nanašajo na že obstoječe evidentiranje, ki je v veljavi od leta 2006. Zelo veliko pripomb pa se nanaša na ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, ki niso vsebina konkretnega zakona, temveč gre za ureditev iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), kot splošnega predpisa na področju delovnih razmerij,« pa so nam pojasnili na ministrstvu. 

Ministrstvo pripravilo nov osnutek

Ministrstvo je prvi osnutek sprememb zakonodaje na podlagi prejetih pripomb pripravilo že februarja, ko je predlagalo vnovičen poseg v definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, tako da bi bilo zajetih manj delavcev, ter črtanje evidentiranja odmora in možnost drugačne ureditve evidentiranja s kolektivno pogodbo dejavnosti.

Do uskladitve tega osnutka na ravni socialnih partnerjev spomladi ni prišlo. Sindikati, ki se jim spremembe niso zdele potrebne, so se počutili izigrane, saj da delodajalci namesto pogajanj na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) lobirajo pri vladi. Tudi delodajalci niso bili povsem zadovoljni, ker naj bi bile predlagane rešitve nezadostne. Poleg tega se niso strinjali, da bi se izjeme iskalo v kolektivnih pogodbah ali pa v drugih zakonih.

A zadnji osnutek sprememb zakona, ki nosi datum 7. junij, ne prinaša bistvenih sprememb, poroča STA. Ministrstvo ostaja pri predlogu posega v definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa. Določilo, da je treba evidenco voditi tudi za osebe, "ki opravljajo delo na način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca", s čimer se je novembra uvedlo evidentiranje tudi za zaposlene na avtorskih in podjemnih pogodbah ter študente in dijake, je tako tudi v najnovejšem osnutku sprememb zakona odstranjeno.

Prav tako zadnji osnutek vnovič predvideva črtanje evidentiranja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Ministrstvo je namreč ocenilo, da ta ukrep ni bil primeren, saj ne zagotavlja izkazovanja dejanskega stanja na področju izrabe odmora med delovnim časom.

Ni pa v najnovejšem delovnem gradivu več predloga, da bi se lahko evidentiranje preostalih z novembrom zahtevanih podatkov v prihodnje drugače uredilo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Zadnja novela namreč delodajalcem ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo. V evidenci mora biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure.

V zadnjem osnutku sprememb so predvidene še nekatere manjše spremembe, med njimi, da lahko delodajalec zaposlenega o podatkih iz evidence obvesti tudi na dogovorjeni elektronski naslov.

Inšpektorat ugotovil 357 kršitev

Kot so prepričani na Inšpektoratu za delo, sprejete spremembe zakona dajejo boljšo podlago za dokazovanje kršitev, tudi tistih najhujših, ki smo jim bili priča tudi v medijsko odmevnih primerih. 

Pri preverjanju stanja pa upoštevajo načelo sorazmernosti in predkaznovanost delodajalca, torej če inšpektorji prepoznajo majhne kršitve ter ugotovijo, da ima delodajalec večino zadev pravilno urejenih, lahko izrekajo opozorila oziroma opomine. »Če pa inšpektorji pri delodajalcih prepoznajo večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa temu primerno, strožje kaznujejo delodajalce,« za Maribor24.si še doda glavna inšpektorica Katja Čoh Kragolnik.

IRSD je tako od začetka leta 2024 ugotovil 357 kršitev ZEPDSV (predvsem glede podatkov, ki jih mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca) in na podlagi tega delodajalcem:

  • izdal 107 upravnih odločb, s katerimi je delodajalcem naložil odpravo ugotovljenih kršitev,
  • izdal 16 odločb o prekrških in 22 plačilnih nalogov, s katerimi je delodajalcem naložil plačilo globe – ta znaša od 1500 do 20.000 evrov oziroma od 3000 do 20.000 evrov (odvisno od kršitve)
  • izdal 32 odločb o prekrških, s katerimi je delodajalcem izrekel opomin in
  • izrekel 104 opozorila po Zakonu o prekrških in 31 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.