“Ljudje smo bitja, ki zavračamo kratkoročne obremenitve za dolgoročno korist. Želimo kratkoročno korist, kratkoročne užitke, medtem ko breme prelagamo in se zadolžujemo pri naših vnukih,” je za rtvslo.si povedal minister Bojan Kumer, ko je pojasnjeval nujnost zelenega prehoda. “Izračuni so jasni: če želimo imeti konkurenčno gospodarstvo in nizke cene za ljudi, moramo izvajati zeleni prehod.”

Kot minister za okolje, podnebje in energijo je Kumer prevzel vodenje resorja leta 2023. Združitev okoljskih, podnebnih, energetskih in prometnih politik pod eno streho po njegovih besedah omogoča, da se emisije in reševanje problematike onesnaženja zraka obravnavajo bolj celovito. “Priprava ukrepov ni več politični ali medresorski problem, strokovni dialog poteka na ravni ministrstva,” je dodal.

Kurilna sezona

Pred začetkom kurilne sezone je ministrstvo opozorilo na pomen pravilnega kurjenja drv in pelet. Lani sprejet energetski zakon je predvideval omejitve pri novogradnjah v najbolj onesnaženih naseljih, a ukrep je bil zaradi dezinformacij umaknjen. Kumer za rtvslo.si pojasnjuje: “Omogočila bi zakonsko podlago lokalnim skupnostim za ciljno ukrepanje. Obstoječe peči in kamini bi se lahko ohranili, ukrep bi le postopoma spreminjal strukturo kurišč.”

Poudarja, da so rešitve za kakovost zraka vedno mešanica kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov: “Ne moremo samo čakati, da bo problem rešen v prihodnosti, temveč moramo uporabiti vse, kar je danes na voljo, hkrati pa vpeljevati ukrepe, ki problem trajno odpravijo.”

Sežigalnic lokalna skupnost ne more graditi

Ko gre za sežig odpadkov, Kumer izpostavlja: “Lahko zgradimo eno večjo sežigalnico, a kapacitete se lahko izkažejo za premalo izkoriščene. Zato je včasih bolje imeti tri manjše. V Ljubljani se razmišlja o dveh manjših sežigalnicah, v Mariboru pa o eni manjši.”

Minister za rtvslo.si pojasnjuje, da je izbira lokacij omejena z energijsko in prostorsko logiko: “Sežigalnico ne moremo postaviti kjerkoli; brez podpore lokalnih skupnosti država ne more graditi. Sprva je bilo pet občin zainteresiranih, na koncu pa ostajata le Ljubljana in Maribor.”

Poudarja, da se bo postopek umeščanja v prostor začel šele po pripravi modela, ki bo dolgoročno reševal problem odpadkov. “Prihodnje naprave ne bodo dimenzionirane le za trenutno stanje, ampak tudi za obdobje 10–15 let. Hkrati se držimo hierarhije ravnanja z odpadki: najprej zmanjševanje, potem ponovna uporaba, reciklaža, in šele na koncu energetska izraba,” je poudaril.

Milijarda evrov iz naslova trgovanja z emisijami

Kumer opozarja, da sprejet podnebni zakon omogoča črpanje evropskih sredstev. Slovenija bo po njegovih besedah do 2032 po načrtih prejela skoraj milijardo evrov prek sistema trgovanja z emisijami in dodatnih skoraj pol milijarde evrov iz socialnega sklada za podnebje. “Gre za sredstva, ki bodo neposredno koristila ljudem in okrepila domačo industrijo ter energetsko neodvisnost,” je dejal.

Poleg tega zakon opredeljuje cilj podnebne nevtralnosti do leta 2045 in uvaja orodja za ozaveščanje ter spremljanje ukrepov, kot so podnebni dnevi in dvoleten podnebni ogledalo.

Do kdaj bo še Slovenija kopala premog?

Slovenija bo premog kopala do 2033, a že z manjšim obsegom, pravi Kumer. Toplotna izraba premoga bo postopoma zamenjana z mešanico obnovljivih virov, vključno z biomaso, soncem in toplotnimi črpalkami. Ob tem bo Slovenija razvijala sistem samozadostnosti, kjer bo ključno uravnoteženje družbenih, okoljskih in gospodarskih ciljev.

Podpora jedrski energiji

Na vprašanje o JEK-u 2 Kumer pojasnjuje: “Podpora jedrski opciji je strateška, javni interes pa ne sme biti načet. SMR-ji in JEK 2 se ne izključujejo – gre za dopolnjujoče se tehnologije.” S tem želi Slovenija ohraniti konkurenčnost in energetsko varnost v prihodnjih desetletjih.

Zeleni prehod in digitalizacija omrežja

Minister Kumer opozarja tudi na potrebe po modernizaciji elektrodistribucijskega omrežja: “Vsota omrežnine je premala za razvoj omrežja, zato spodbujamo vlaganja iz evropskih sredstev. Ljudje, ki so investirali v sončne elektrarne in toplotne črpalke, ne bodo kaznovani.”