S prvim avgustom je začel veljati nov pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Dopustna čakalna doba pri stopnji zelo hitro se podaljšuje s 14 na 30 dni. Izvajalci pa bodo morali na proste termine naročati tiste bolnike, ki glede na nujnost obravnave čakajo najdlje.
Dopustna čakalna doba s stopnjo zelo hitro podaljšana s 14 na 30 dni
Doslej je najdaljša dopustna čakalna doba pri zdravstvenih storitvah s stopnjo zelo hitro znašala 14 dni, novi pravilnik pa jo podaljšuje na 30 dni. Najdaljše dopustne čakalne dobe drugih stopenj medtem ostajajo enake. Tako še vedno velja, da je najdaljša dopustna čakalna doba za storitve s stopnjo nujno 24 ur. Pri stopnji hitro najdaljša dopustna čakalna doba znaša 90 dni, pri stopnji redno pa 180 dni. Pri stopnjah redno, hitro in zelo hitro nekateri bolniki sicer čakajo nad dopustnimi čakalnimi dobami.
Na ministrstvu priznavajo, da bodo ne glede na administrativno določeno dolžino čakalne dobe za bolnike ostale enake. Na vprašanje, zakaj so se odločili za spremembo pri stopnji zelo hitro, so odgovorili, da zaradi težav, o katerih jim poročajo izvajalci.
14 dni je namreč zelo kratek rok, v katerem morajo izvajalci prejeto napotnico triažirati, bolnika obvestiti o datumu storitve in v primeru nepopolne napotnice zdravnika, ki je izdal napotnico, zaprositi za dodatna pojasnila. "Torej je tudi tam, kjer v resnici skorajda ni čakalnih dob, bolnika zelo težko naročiti znotraj štirinajstih dni," so pojasnili na ministrstvu.
STA
