Predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je del največje prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Vključuje novo plačno lestvico, ob tem pa s skupno več kot 120 členi med drugim uvaja spremembe v sistema nagrajevanja in napredovanja ter na novo določa način usklajevanja plač z inflacijo.

Prehod v novi plačni sistem bi se predvidoma začel 1. januarja 2025. Plače bi bile nato usklajene z minimalno plačo, v letih 2026, 2027 in 2028 pa še v skladu s plačnim dogovorom, sklenjenim s sindikati.

Katere so ključne spremembe, ki so predvidene v plačnem sistemu?

Plačni stebri

Predvideno je oblikovanje petih plačnih stebrov:
- funkcionarji
- javni uslužbenci v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev
- javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu
- javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi
- javni uslužbenci v javnih agencijah, skladih in zavodih

V posameznem plačnem stebru se vodijo pogajanja o uvrstitvah delovnih mest, nazivov in funkcij v plačne razrede, merilih in kriterijih za delovno uspešnost in drugih posebnostih, ki veljajo za posamezne dejavnosti oz. skupine znotraj stebra.

Z izjemo funkcionarskega so del vsakega od teh plačnih stebrov tudi direktorji, ravnatelji in tajniki (plačna skupina B).

Način uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede

Razvrstitev v plačne skupine je povzeta iz obstoječega plačnega zakona z izjemo plačne skupine J, ki posplošeno velja za skupino najnižje plačanih. Ta ne bi bila več samostojna plačna skupina, ampak kot dve posebni plačni podskupini vključena pri ostalih plačnih skupinah.

Orientacijska delovna mesta niso več predvidena, načelo primerljivosti bi uveljavljali znotraj plačnih stebrov.

S kolektivno pogodbo za javni sektor bi določili najnižji možni izhodiščni plačni razred za posamezni tarifni razred; ti so določeni glede na zahtevano izobrazbo oz. usposobljenost.

Uvrstitve delovnih mest in nazivov v plačne razrede, o katerih se vlada in sindikati usklajujejo na stebrnih pogajanjih, bodo še naprej določene v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev ter za nekatere skupine, denimo plačno skupino B, v uredbah vlade. Za funkcionarje so plačne uvrstitve vključene že v predlog zakona.

Postopkovnik, ki so ga vlada in sindikati podpisali 25. septembra, določa, da bodo kolektivne pogodbe parafirali najpozneje do 23. oktobra, podpisali pa do 8. novembra.

Nova plačna lestvica

Predlagana plačna lestvica ima 67 plačnih razredov. Razlika med plačnimi razredi je namesto sedanjih štirih po tri odstotke. Predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom je ena proti sedem.

Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu je predvidena v višini 8821,04 evra bruto.

V obstoječem sistemu nekaj manj kot 28.000 od skupno približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju prejema doplačilo do minimalne plače. Pod minimalno plačo je prvih 25 plačnih razredov. Najvišji, 66. plačni razred je vreden 6087,86 evra bruto. Razmerje med najvišjo osnovno plačo in minimalno plačo je ena proti 4,8.

Usmeritev, da nihče nima plače, nižje od minimalne

Javni uslužbenci, ki se jim sedaj doplačuje razlika do minimalne plače, bi bili ob vstopu v nov sistem uvrščeni v plačni razred, katerega vrednost je najmanj enaka višini minimalne plače.

Da ob rasti minimalne plače tudi vnaprej nihče ne bi imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne, bi se javnega uslužbenca, katerega plača bi padla pod minimalno, uvrstilo v prvi plačni razred nad njo in ga je sicer mogoče doseči z napredovanjem.

Vsaka štiri leta bi nato vlada in sindikati ocenili učinke rasti minimalne plače in rasti plač v javnem sektorju in sprejeli morebitne potrebne ukrepe.

Usklajevanje plač z inflacijo

V letu 2025 se plače ne bi uskladile. V prehodnem obdobju je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek. V teh treh letih bi se plače uskladile v višini razlike med inflacijo in tem odstotkom.

V novem sistemu, prvič v letu 2029, bi se plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bi sklenili drugačnega dogovora.

Plačna reforma po mnenju občin nepravična do županov manjših občin

V občinah so ob predlogu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki vključuje tudi nove plačne uvrstitve županov, kritični predvsem do predvidenih plač županov manjših občin. Ocenjujejo, da so ti obravnavani nepravično. Kar nekaj pripomb pa imajo tudi glede rešitev, ki na novo urejajo določitev dela plače za delovno uspešnost.

Glede na število prebivalcev v občini, ki jo vodijo, so župani v plačnem sistemu razdeljeni v sedem skupin. Najvišje med župani je uvrščen župan Ljubljane, ki ima skoraj 300.000 prebivalcev, in sicer v 64. plačni razred z osnovno bruto plačo 8072,5 evra.

Najnižje so uvrščeni župani občin z manj kot 2000 prebivalci, za katere je predviden 45. plačni razred (4603,63 evra bruto), in župani občin z več kot 2000, a manj kot 5000 prebivalci, ki jih novi zakon uvršča v 48. plačni razred (5030,52 evra bruto). Skupaj v ti dve skupini sodi več kot polovica županj in županov.

Občutno višje funkcionarske plače

Predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju določa plačne uvrstitve funkcionarjev: predsednika republike, funkcionarjev izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, kot tudi drugih državnih organov in lokalnih skupnosti. Ob koncu reforme, leta 2028, bi bile njihove plače občutno višje, od nekaterih za 40, 50 odstotkov, pri nekaterih tudi več.

Dodatki

Ohranja se sedanji nabor dodatkov. Ob tem je predvidena uvedba dodatkov za omejitve in prepovedi, o katerih pa se bodo še pogajali. V skladu s postopkovnikom naj bi se ta pogajanja začela 1. septembra 2025.

Višina velike večine dodatkov bo še naprej določena v kolektivni pogodbi za javni sektor. So pa dodatki eno od vprašanj, ki naj bi se jih vlada in sindikati lotili v prihodnje.

Napredovanje

Ohranja se dosedanje število možnih napredovanj za skupno deset plačnih razredov. Zaradi manjšega razpona med plačnimi razredi pa bi bil dvig plače ob napredovanju manjši.

Poleg tega napredovanje ne bi več potekalo na podlagi letnih ocen, ampak bi veljal avtomatizem, pri čemer bi bilo napredovanje hitrejše ob začetku kariere.

Za en plačni razred bi namreč v začetku napredovali vsaki dve leti, po napredovanju skupno za tri plačne razrede bi napredovalno obdobje podaljšali za eno leto in kasneje še za eno na štiri leta.

Ob tem je predvidena tudi možnost, da se napredovanje zadrži, če javni uslužbenec ne dosega rezultatov, oz. da napreduje hitreje, namesto za enega za dva plačna razreda, če je nadpovprečno uspešen, pri tem je določeno, da na tak način v posameznem letu lahko napreduje deset odstotkov zaposlenih.

Delovna uspešnost

Združujeta se redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ločeno pa se ohranja delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Sredstva za delovno uspešnost se z dveh odstotkov, kolikor je sedaj predvideno za redno delovno uspešnost, povečujejo na tri odstotke mase osnovnih plač. Delodajalci pa bi morali za delovno uspešnost nameniti tudi 50 odstotkov prihrankov sredstev zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, lahko pa tudi projektna sredstva.

Javni uslužbenec bi za delovno uspešnost v posameznem mesecu lahko prejel največ 30 odstotkov osnovne plače. Izjema je, če delovno uspešnost prejme iz sredstev posebnega projekta, saj v tem primeru lahko ta znaša do 50 odstotkov njegove osnovne plače.

Kriterije za določitev delovne uspešnosti bodo podrobneje določili s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev.

Za javne uslužbence plačne skupine B bi delovno uspešnost omejili na eno osnovno plačo letno. Ob tem bi bili upravičeni tudi do delovne uspešnosti iz projektih sredstev; če gre za poseben projekt, ki ga določi vlada, višina ne bi smela preseči 33 odstotkov njihove osnovne plače mesečno, pri ostalih projektih pa ne 13 odstotkov.

Kriterije za določitev delovne uspešnosti plačne skupine B bodo določili pristojni ministri s pravilniki.

Dežurstvo

V času dežurstva bi javnemu uslužbencu pripadlo plačilo v višini vrednosti plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrščen, in ne več od t. i. dežurnega delovnega mesta.

Dodatki v času dežurstva (za delo preko polnega delovnega časa in za delo v manj ugodnem delovnem času) pa bi se mu izplačevali v polni in ne več polovični višini, kot je določeno sedaj.

Kvorum za kolektivno pogodbo za javni sektor

Kolektivno pogodbo za javni sektor in njene spremembe bi morali za veljavnost podpisati vlada in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Ob tem sta določena še dva dodatna pogoja. Prvi je, da so pogodbo podpisali sindikati, ki skupaj predstavljajo zaposlene v plačnih skupinah od C do K. Gre torej za vse plačne skupine z izjemo A (funkcionarji) in B (direktorji, tajniki, ravnatelji). Izjemoma pa so pri ugotavljanju kvoruma lahko izvzete tudi tiste plačne skupine, kjer ni reprezentativnih sindikatov in tudi ne sindikatov, ki bi predstavljali večino celotnih plačnih podskupin. Drugi pogoj pa je, da mora skupno število članstva reprezentativnih sindikatov, ki so pogodbo podpisali, znašati najmanj 15 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju v plačnih skupinah od C do K.

Ob izpolnitvi obeh omenjenih pogojev je kolektivna pogodba lahko veljavno sklenjena tudi, če je ne podpiše večina reprezentativnih sindikatov. Vendar se v tem primeru ugotavlja t. i. antikvorum: sindikati podpisniki morajo imeti večje število članstva kot tisti, ki je niso podpisali in so predložili izjavo, da sklenitvi oporekajo.

Ustavno sodišče je že leta 2012 ugotovilo, da so določbe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na sklepanje kolektivne pogodbe, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je naložilo, da neustavnost odpravi v dveh letih, do tedaj velja obstoječa ureditev. Po njej se za veljavnost zahtevajo podpisi večine reprezentativnih sindikatov - trenutno 24 od 46 - iz najmanj štirih dejavnosti. Po alternativni možnosti, ki je bila uporabljena le enkrat in je tudi bila povod za spodbijanje ureditve pred ustavnim sodiščem, pa zadostujejo podpisi manjšega števila sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, ki pa skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.

Letni dopust in regres

Število dni letnega dopusta se določa s kolektivnimi pogodbami. Med vlado in sindikati je bil dosežen dogovor, da se starost, pri kateri bi javni uslužbenci dobili pet dodatnih dni dopusta, postopno dvigne s 50 na 55 let.

Prav tako so se dogovorili, da bo regres za letni dopust prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov. V obeh letih pa bo izplačan v marcu pri februarski plači, tako kot že letos, in ne šele junija, z majsko plačo.

Iz sodniških in tožilskih vrst ocene o neskladju

Sodni svet, Vrhovno državno tožilstvo in Državnotožilski svet ugotavljajo, da predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ne vzpostavlja primerljivosti plač sodnikov oz. tožilcev in poslancev. Zato menijo, da z njim odločba ustavnega sodišča ne bo uresničena.

Skupni učinek plačne reforme je ocenjen na približno 1,4 milijarde evrov, razdeljeno v štiri leta, torej vsako leto približno 350 milijonov evrov.