Obrestne mere za kredite v Sloveniji so se v zadnjih letih nekoliko znižale. Po podatkih Banke Slovenije se je povprečna obrestna mera za dolgoročna stanovanjska posojila znižala s 3,62 % decembra 2022 na 3,51 % avgusta 2023.

"V izjavi za javnost, 30. januarja 2025, je navedeno, da bo Svet ECB ob sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike," zapišejo na OTP banki.

Na obrestne mere vpliva EURIBOR

EURIBOR (Euro Interbank Offered Rate) je ključen dejavnik pri določanju obrestnih mer za kredite s spremenljivo obrestno mero. Njegov vpliv na obresti se kaže na naslednje načine:

Spremenljive obrestne mere: Če je kredit vezan na EURIBOR (npr. 6M EURIBOR + marža banke), potem se obrestna mera spreminja v skladu s premiki EURIBOR-ja. Če EURIBOR raste, se povečajo tudi obresti in posledično mesečni obroki kredita. Če EURIBOR pade, se obroki zmanjšajo.

Fiksne obrestne mere: Čeprav krediti s fiksno obrestno mero niso neposredno vezani na EURIBOR, banke pri oblikovanju ponudb upoštevajo gibanje EURIBOR-ja in drugih referenčnih obrestnih mer. Če EURIBOR ostaja visok daljše obdobje, lahko to vpliva na višje fiksne obrestne mere za nove kredite.

V začetku leta 2025 je 6-mesečni Euribor, ki vpliva na spremenljive obrestne mere, znašal 2,597 % na dan 1. januarja 2025.

Pričakuje se znižanje obrestnih mer v letošnjem letu

Denarni trgi pričakujejo, da bo Evropska centralna banka v letu 2025 znižala obrestne mere za eno odstotno točko, kar bi lahko dodatno vplivalo na znižanje obrestnih mer za kredite.

»Povišanje mesečne anuitete bi pomenilo podražitev kredita. Ob najemu kredita za nepremičnino s spremenljivo kreditno obrestno mero se je potrebno zavedati in upoštevati tveganja ter vpliv, ki bi ga na višino mesečne anuitete lahko imelo nihanje in spremembe EURIBOR-ja,« zapišejo na UniCredit bank.

Če se pričakuje, da bo ECB zniževala obrestne mere, se lahko EURIBOR postopoma zniža, kar pomeni ugodnejše pogoje za kreditojemalce s spremenljivo obrestno mero. Nasprotno pa lahko rast EURIBOR-ja povzroči podražitev kreditov.

Glede na podatke je leto 2025 nekoliko ugodnejše za najem kredita v primerjavi s prejšnjim letom. Vendar je obenem potrebno upoštevati, da se obrestne mere med bankami razlikujejo.

Razlikovanje obrestnih mer med različnimi bankami

Primerjali smo višino obrestnih mer nekaterih slovenskih bank za stanovanjske in potrošniške kredite.

V Delavski hranilnici za stanovanjske kredite z ročnostjo 25 let velja spremenljiva obrestna mera v višini 6-mesečnega EURIBOR-ja + 1,25 %, medtem ko je pri kombinirani obrestni meri prvih 10 let fiksna obrestna mera 2,90 %, nato pa za preostalih 15 let velja spremenljiva obrestna mera 6-mesečni EURIBOR + 1,25 %.

V NLB je za osebni oziroma potrošniški kredit nespremenljiva obrestna mera 6,50 %, enako velja tudi za spremenljivo obrestno mero. Pri stanovanjskem kreditu z ročnostjo 25 let znaša nespremenljiva obrestna mera 3,40 %, spremenljiva pa 4,15 %.

V UniCredit Bank je pri potrošniškem kreditu fiksna obrestna mera 4,99 %, spremenljiva pa 5,24 %. Za stanovanjski kredit z ročnostjo 25 let pa je nespremenljiva obrestna mera 3,60 %, spremenljiva pa 3,94 %.

Obrestne mere se lahko sčasoma spremenijo, zato je priporočljivo pred sklenitvijo kredita preveriti aktualne pogoje posamezne banke.

Pogoji za pridobitev kredita

Vse tri omenjene banke določajo naslednje osnovne pogoje za pridobitev kredita: starost med 18 in 65 (oziroma 75) let ob izteku kredita, stalno prebivališče v Sloveniji ter redne mesečne prihodke, kot so plača, pokojnina ali dohodek iz poslovne dejavnosti.

Na ta način je potrebna ustrezna kreditna sposobnost, ki se določa glede na prihodke in obstoječe finančne obveznosti. Višina dohodka med drugim vpliva na najvišjo mogočo vsoto kredita. »Banka pred sklenitvijo kreditne pogodbe oceni kreditno sposobnost potrošnika na podlagi potrebnih, zadostnih in sorazmernih informacij o prihodkih in izdatkih oziroma premoženjskem stanju kreditojemalca, ki jih pridobi od potrošnika in iz zbirk osebnih podatkov (skladno z ZpotK-2),« zapišejo pri UniCredit bank.

»Minimalna neto plača za leto 2025 znaša 903,00 EUR. To pomeni, da bi takšna oseba lahko najela kredit, ob pogoju, da ni že zadolžena in nima vzdrževanih družinskih članov, tako je minimalna kreditna sposobnost v Delavski hranilnici 745 EUR po plačilu vseh obveznosti,« dodajo na Delavski hranilnici.

Prednosti in tveganja fiksne in spremenljive obrestne mere

Nespremenljiva (fiksna) kreditna obrestna mera ostaja nespremenjena za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe. Primerna je za vse, ki si želijo varnosti pred spreminjanjem obrestne mere. »Lažje je načrtovanje izdatkov za prihodnost, saj bodo mesečni zneski ostali enaki za celotno obdobje odplačevanja kredita,« dodajo na Unicredit bank.

»Kreditojemalci se pretežno odločajo za fiksno obrestno mero. Fiksna obrestna mera nudi varnost in predvidljivost, saj ves čas odplačevanja ostaja enaka, s čimer se kreditna mesečna obveznost za kreditojemalca ne spreminja,« povedo na banki NLB.

Spremenljiva (referenčna) kreditna obrestna mera je enaka seštevku vrednosti 3M EURIBOR-ja, ki se spreminja v dogovorjenih obdobjih in obrestne marže, ki se ne spreminja.

"Spremembe EURIBOR-ja vplivajo na višino spremenljive kreditne obrestne mere ter posledično tudi na mesečno anuiteto," pojasnjujejo v UniCredit banki. "Pri dolgoročnih kreditih s pogodbeno določeno spremenljivo obrestno mero je treba upoštevati tveganje nihanja obrestne mere v času odplačevanja. Obrok se lahko ob spremembi EURIBOR-ja zniža ali poveča, kar vpliva na višino mesečne obveznosti odplačila," dodajajo v Delavski hranilnici.

Kreditojemalci, ki pričakujejo znižanje EURIBOR-ja, se lahko odločijo za spremenljivo obrestno mero, saj bodo v prihodnosti morda plačevali nižje obroke. Tisti, ki želijo večjo stabilnost in se bojijo rasti EURIBOR-ja, pa se pogosto odločijo za fiksno obrestno mero.

Pri večini bank je mogoče predčasno poplačilo kredita

Vse tri že omenjene banke omogočajo predčasno poplačilo kredita. Pri spremenljivi obrestni meri je to brezplačno, pri fiksni pa lahko nastanejo dodatni stroški (npr. 1 % od predčasno odplačane glavnice pri Delavski hranilnici).

Banke bodo sicer še naprej prilagajale obrestne mere glede na odločitve ECB in tržne razmere. Trenutno so tržne obrestne mere v trendu postopnega zniževanja, kar bi lahko pomenilo ugodnejše pogoje za najem kreditov v prihodnosti.