Odzval se je na kritike, ki spremljajo napoved ustanovitve obrambnega holdinga in zagotovil, da bodo nabave na področju obrambe še naprej potekale prek ministrstva.

Strategija razvoja obrambne industrije in tehnološke baze Republike Slovenije, ki jo je 23. julija sprejela vlada, med drugim predvideva ustanovitev družbe oziroma holdinga z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečevanja odpornosti.

Cilj je, da čim več sredstev ostane doma

"Cilj strategije je, da čim več sredstev za obrambo, varnost in odpornost proizvedemo doma ter da sredstva tudi ostanejo doma," je na današnji tiskovni konferenci ministrstva za obrambo poudaril minister Borut Sajovic. Kot je dejal, prejema številne podatke o tem, kako dobro so se nekatera slovenska podjetja v zadnjih letih odrezala na mednarodnih razpisih, a kasneje to slovensko znanje "poceni kupi nekdo drug, mi pa te stvari drago kupujemo nazaj," ugotavlja minister. S tem, ko sredstva zadržimo doma, bo imela Slovenija možnost hitrih nabav in hitrega servisiranja, proizvodnjo, ki bo prinesla delovna mesta, krepil pa se bo tudi bruto družbeni proizvod, je izpostavil. Kritike, ki spremljajo napoved ustanovitve obrambnega holdinga, je označil za nesmiselne.

"Povsem izmišljeno je, da bodo preko gospodarske družbe, ki bo v državni lasti in bo zato ustanovljena, potekale nabave ministrstva za obrambo. Kdor je to zgodbo prodal javnosti, o tem sistemu očitno ne ve veliko. Vemo, da nabavna služba poteka preko ministrstva in tako bo tudi ostalo," je zagotovil. Ob tem je pozval k enotnosti in k sodelovanju, "da iščemo stvari, ki nas vodijo naprej na bolje in k več varnosti za vse".

Obrambna resolucija predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP

Državni sekretar na ministrstvu Boštjan Pavlin je spomnil, da obrambna resolucija predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. Na ministrstvu ob tem ocenjujejo, da bodo trije odstotki BDP za obrambne izdatke v dolgoročnem obdobju zadoščali potrebam po posodobitvi slovenske vojske za doseganje ciljev zmogljivosti, ki so pomembni tako za Nato kot tudi za razvoj slovenskih teritorialnih struktur, ki jih vzpostavljajo, je poudaril. Teritorialni del Slovenske vojske bo odgovoren za to, da zagotovi varnost državljanov na območju Slovenije, je dodal.

V zavezi, sprejeti v Haagu, je po besedah Pavlina sicer zelo jasno opredeljeno, da se bo leta 2029 naredil presek stanja, s katerim se bo ugotavljalo, ali so države članice zavezništva izpolnile svoje cilje. Pri tem ne gre le za izpolnjevanje finančnih ciljev, ampak tudi, ali smo "zgradili dovolj pomembne in močne vojaške zmogljivosti, ki lahko obranijo naše skupno zavezništvo," je poudaril. Spomnil je, da se bodo izdatki za obrambo razdelili na dva stebra. V prvem stebru bo država zagotavljala sredstva za financiranje obrambnega sistema, zagotovitev ciljev in zmogljivosti za Nato ter razvoj prostorskih sil slovenske vojske. V drugem stebru pa je vse, kar bo država uporabila za odpornost države in družbe in za varnost prebivalcev, gospodarskih družb in države nasploh.

STA