V javni obravnavi je predlog novele kazenskega zakonika, ki predvideva strožje kazni za umor, ki se zgodi v družini ali v drugi trajnejši življenjski skupnosti. Po mnenju pravnega strokovnjaka Mihe Šepca z mariborske pravne fakultete je predlagana ureditev smiselna, saj dodatno ščiti ranljive osebe v družini.

Nanaša se lahko na femicide ali druge umore v družini

Kazenski zakonik v poglavju, ki opredeljuje kazniva dejanja zoper življenje in telo, trenutno med drugim ločuje med ubojem, ubojem na mah in umorom. Kot umor je v 116. členu prepoznan odvzem življenja na grozovit ali zahrbten način; zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali zaradi odločitev tožilcev oziroma sodnikov; zaradi kršitve enakopravnosti; iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov; ali pa z dejanjem, storjenim v hudodelski združbi. Umor se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let, uboj pa denimo z zaporom od petih do petnajstih let.

Kot izhaja iz predloga novele, ki jo je v ponedeljek v javno obravnavo vložilo ministrstvo za pravosodje, pa predlagatelj z njo predlaga novo točko 116. člena kazenskega zakonika, ki določa, da se kot umor kvalificira tudi odvzem življenja v družinski ali drugi trajnejši življenjski skupnosti ter tudi v pretekli taki skupnosti, če je dejanje s preteklo skupnostjo povezano.

Po navedbah predlagatelja so navedene okoliščine povzete po 191. členu kazenskega zakonika, ki določa kaznivo dejanje nasilja v družini, katerega skrajnost lahko predstavlja odvzem življenja. Hkrati je besedilo nove točke predlagano toliko splošno, da lahko zajame tako femicide (umor partnerke) kot tudi druge umore v okviru tako opredeljenih skupnosti, na primer staršev, starih staršev, otrok, partnerjev, ne glede na spol, med drugim navaja predlagatelj.

Šepec: Kdor ubije družinskega člana, izda zaupanje med člani družine

Po mnenju profesorja kazenskega prava na mariborski pravni fakulteti Mihe Šepca je predlagana ureditev smiselna, tudi s strokovnega vidika z njo ni nič narobe, meni. Z novelo se dodaja okoliščina umora v družini, ki "navadni uboj" naredi za težje ali hujše kaznivo dejanje umora, "umor v družini bo torej strožje sankcioniran in obravnavan od navadnega uboja".

Smisel predlagane ureditve je po oceni Šepca v tem, da je takšen umor izvršen v tesni skupnosti, družinski ali trajni, ljudje v takšni skupnosti pa pričakujejo varnost in zaupanje med člani.

"Tisti, ki ubije na primer ženo ali zunajzakonskega partnerja, izda to zaupanje. Če gledamo s tega vidika, je nova ureditev in posledično zaostritev kazni smiselna," poudarja. Predlagana ureditev tudi dodatno ščiti ranljive osebe v družinah, v katerih je storilec pogosto tisti, ki ima nadvlado ali moč, dodaja.

Opozarja pa, da je že doslej bilo možno preganjati storilce teh kaznivih dejanj v družini tudi za umor, če je šlo denimo za dejanje, storjeno na zahrbten način ali iz maščevanja in podobno.

Uzakonitev femicida bi predstavljala diskriminacijo

Med dobrimi rešitvami predlagane novelirane ureditve izpostavlja tudi, da predlog sprememb na splošno opredeljuje umor v družinski ali trajni skupnosti, da torej vključuje tudi umor moškega, pastorka, torej kogarkoli v družini. "Še preden je prišlo do predloga, sem opozarjal, da bi bila uzakonitev zgolj femicida kot izrecno umora ženske neustavna. Gre namreč za nedopustno diskriminacijo glede na spol."

Predlog novele bo v javni obravnavi do 20. januarja, na ministrstvu za pravosodje pa predlagajo, da se novela, ko jo bo vlada poslala v DZ, obravnava po skrajšanem postopku.

V primeru posilstva partnerja predviden pregon po uradni dolžnosti

Po predlogu bi razširili tudi opredelitev zlorabe položaja za kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletno osebo, mlajšo in starejšo od 15 let. Trenutno je ta zamejena z okoliščino, da mora biti žrtev storilcu zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. Slednje bi črtali, zlorabi položaja pa bi dodali še zlorabo zaupanja, avtoritete ali vpliva.

Če storilec kaznivo dejanje posilstva stori proti osebi, s katero živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, se bo s predlogom spremembe kazenskega zakonika pregon začel po uradni dolžnosti in ne bo odvisen od tega, ali je oškodovanec oz. oškodovanka predlog vložila ali umaknila.

S predlogom novele se spreminja tudi veljavnost kazenskega zakonika za nekatera kazniva dejanja, ki jih tujci ali slovenski državljani storijo v tujini. V tem delu predlog določa, da kazenski zakonik med drugim velja tudi za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in kazniva dejanja na škodo EU.

Še nekaj drugih sprememb

S predlogom spremembe kazenskega zakonika se dopolnjujejo in na novo določajo tudi nekatera kazniva dejanja v zvezi z zračnim in pomorskim prometom.

Predlog prav tako določa, da se čas preizkusne dobe, ki je potekel do razveljavitve pravnomočne sodne odločbe, všteje v preizkusno dobo v izrečeni pogojni obsodbi in pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom za isto kaznivo dejanje.

Eden od ciljev predloga spremembe kazenskega zakonika je dodatna uskladitev kazenskega zakonika z direktivo EU, Istanbulsko konvencijo ter nekaterimi konvencijami s področja preprečevanja pranja denarja oziroma predvsem financiranja terorizma.

STA