Slovenske občine čaka pomembna novost na področju zemljiške politike – uvedba posebne takse na neizkoriščena stavbna zemljišča. Čeprav je ta ukrep že uzakonjen, sta ga do zdaj dejansko uvedli le dve občini, kjer lastniki nepozidanih zazidljivih zemljišč poleg nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) plačujejo še dodatno takso. Namen takse je doseganje racionalne rabe prostora in razvoja stavbnih zemljišč, ki jih bo določila občina, zapisujejo v brošuri Priporočila za uvedbo takse na neizkoriščeno stavbno zemljišče, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije.

Z novim davkom nad izziv neizkoriščenih stavbnih zemljišč

Številne slovenske občine se že dolgo soočajo z izzivom neizkoriščenih stavbnih zemljišč. Zaradi neaktivnosti lastnikov številne parcele ostajajo prazne, kar ne le zavira razvoj lokalnih skupnosti, temveč tudi zmanjšuje vrednost prostora in omejuje možnosti za širitev naselij. Prav zato se kot ena izmed rešitev vse bolj omenja uvedba takse na neizkoriščena stavbna zemljišča, saj bi ta ukrep lahko spodbudil lastnike k bolj aktivni uporabi svojih zemljišč in občinam omogočil bolj uravnotežen ter trajnosten razvoj.

Glavni namen takse je doseganje racionalne rabe prostora in razvoja stavbnih zemljišč, torej spodbuditi lastnike, da zemljišča, ki so že pripravljena za gradnjo, tudi dejansko uporabijo. V praksi se namreč dogaja, da številna zazidljiva zemljišča ostajajo prazna, kar pa zavira razvoj občin, vodi v širitev gradnje na kmetijska in gozdna zemljišča ter otežuje prostorsko načrtovanje.

Prav tako je v občinah z veliko nepozidanimi stavbnimi zemljišči pridobivanje novih parcel za gradnjo pogosto zelo oteženo. Mladi zato odhajajo drugam, kjer si lažje zagotovijo zemljišče za svoj dom, občine pa so pri razvoju omejene, saj nimajo dostopa do ustreznih površin. Lastniki gradbenih parcel jih pogosto ne želijo prodati ali pa zanje postavljajo previsoke cene, zato zemljišča ostajajo neizkoriščena ali pa jih uporabljajo za kmetijsko dejavnost.

Kaj vse se smatra za neizkoriščeno stavbno zemljišče?

Taksa na neizkoriščeno stavbno zemljišče je posebna dajatev, ki jo občina lahko odmeri za zemljišča, ki so sicer pripravljena za gradnjo, a ostajajo neizkoriščena. Po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3) se za neizkoriščeno stavbno zemljišče šteje tisto zemljišče, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • je vpisano v evidenco stavbnih zemljišč kot urejeno zazidljivo zemljišče;
  • na njem ni pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje;
  • samo ali skupaj s sosednjimi zemljišči izpolnjuje pogoje glede velikosti gradbene parcele v skladu s prostorskim aktom;
  • je v območju, v katerem se plačuje taksa na neizkoriščeno stavbno zemljišče.

Takšna zemljišča so torej po razvojni stopnji že komunalno opremljena in pripravljena za gradnjo, vendar niso aktivno uporabljena. Namen takse je spodbuditi lastnike, da zemljišča uporabijo v skladu z namenom iz prostorskih načrtov, torej za gradnjo ali prodajo, in s tem prispevajo k boljši izrabi prostora ter razvoju občine.

"Višina takse na neizkoriščeno stavbno zemljišče je določena v zakonu. Znaša 0,3 eura na kvadratni meter neizkoriščenega stavbnega zemljišča. Občina v odloku določi samo območje za odmero takse, višine takse pa ne more določati samostojno," zapisujejo v brošuri Priporočila za uvedbo takse na neizkoriščeno stavbno zemljišče.

Občina bo torej sama določila, katera območja so zrela za takso, pri čemer bo upoštevala zakonodajo, cilje prostorskega razvoja, prostorske akte občine, potrebe po stanovanjski gradnji in druge razvojne prioritete. Območja bodo morala biti jasno opredeljena in vpisana v uradno evidenco.

V primeru nestrinjanja lahko podate pritožbo

Če se lastnik o odločitvi ne bo strinjal, se lahko pritoži, zapisujejo v brošuri: "V sklopu postopka bo lastnik o lastnosti zemljišča obveščen in bo imel možnost pritožbe. V primeru, da se ne bo strinjal, da zemljišče izpolnjuje pogoje za nepozidano in urejeno zazidljivo zemljišče, se bo lastnik (in potencialni zavezanec za odmero) lahko pritožil. S tem se bo sprožil upravni postopek, v katerem bo izveden tudi ugotovitveni postopek o lastnostih tega zemljišča."

Za občine pomeni uvedba takse pomembno orodje, s katerim lahko spodbujajo razvoj, povečajo izkoriščenost prostora in pridobijo dodatna sredstva za razvojne projekte. Zasleduje namen racionalne rabe prostora in razvoja stavbnih zemljišč kot temeljnega elementa zemljiške politike, ki je namenjen temu, da se zemljišče z načrtovalskimi in drugimi ukrepi pripelje do realizacije gradnje. Za lastnike zemljišč pa v praksi to pomeni, da bo dolgoročno hranjenje praznih parcel postalo dražje, zato bodo morali razmisliti o aktivaciji zemljišča.