Letošnje vreme občinam v Podravju ne prizanaša. V zadnjih tednih so največjo težavo predstavljala neurja z močnim vetrom, ponekod je padala tudi toča, v prvi polovici maja so obilne padavine sprožile številne plazove. Predsednik vlade Robert Golob je takrat obiskal občino Šentilj, tam se je mudil tudi obrambni minister Marjan Šarec. Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan si je maja ogledal razmere v občinah Maribor, Pesnica in Šentilj. Predstavniki vlade so občinam obljubili takojšnjo pomoč v obliki interventnih sredstev za pokrivanje prvih stroškov po sanacijah.

Zastavlja pa se vprašanje, kako naprej. Kdaj lahko posamezne lokalne skupnosti pričakujejo državno pomoč za trajnejša sanacijska dela na plazovih. Zaposleni na občinah pravijo, da Ministrstvo za naravne vire termine srečanj zamika in da težko pridejo v stik z njimi.  Vprašanja na to temo smo posredovali na pristojno ministrstvo.

Ministrstvo: Smo v rednih kontaktih z oškodovanimi občinami

Iz Službe za komuniciranje Ministrstva za naravne vire in prostor so nam odgovorili, da so sodelavci Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki se ukvarja s to vsebino, v rednih kontaktih z oškodovanimi občinami. Nadalje so zapisali, da se mora skladno z določili Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč Vlada Republike Slovenije seznaniti z oceno neposredno nastale škode zaradi naravne nesreče in v kolikor ugotovi, da ocena neposredne škode presega prag, določen z zakonom (0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna – kar za leto 2022 predstavlja cca 3,3 milijone evrov) naloži pristojnim ministrstvom pripravo programa odprave posledic nastale škode, ki ga morajo pripraviti v roku treh mesecev od sprejete odločitve Vlade Republike Slovenije. “Torej ne gre za povrnitev nastale škode ali izplačilo odškodnine, temveč za dodelitev sredstev državnega proračuna, kot pomoč države pri obnovi poškodovanih stvari – objektov.”

Na ministrstvu pravijo, da je bilo na terenu že več srečanj s predstavniki občin. Občine so bile takoj po izdaji sklepa o dodelitvi interventnih sredstev ponovno seznanjene s postopki sofinanciranje trajnejših obnovitvenih del. Nekatere so bile že večkrat vključene v zakonodajne postopke odprave posledic v preteklosti. Občine določijo prioritetne sanacije na svojem območju, pri čemer zagotovijo projektno dokumentacijo za izvedbo sanacijskih del ter pokrivajo strošek DDV-ja. Iz sredstev državnega proračuna se praviloma sofinancira neto izvedba gradbenih del.

Škoda po majskih padavinah znaša dobrih pet milijonov evrov

Vlada Republike Slovenije je, kot so še zapisali, potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja z deževjem in poplavami med 6. in 7. majem 2023, ki skupno znaša 5.375.902,06 evrov. Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 55.707,96 evrov, škoda v gozdu 1.305,00 evrov, delna škoda na stavbah 102.563,82 evrov, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 3.393.496,57 evrov, škoda na vodotokih 1.800.556,11 evrov in škoda na gozdnih cestah 22.272,60 evrov. Za ostale majske in julijske dogodke Vlada RS še ni obravnavala ocene škode, saj ocenjevanje še poteka.

Direkcija RS za vode, kot organ v sestavi Ministrstva za naravne vire in prostor, izvaja interventna dela na prizadetih območjih z odstranjevanje plavja in sproščanjem pretočnosti zasutih oziroma poškodovanih strug vodotokov.