V svetu je skoraj 700 milijonov starejših od 60 let. V Sloveniji pa je bilo v začetku letošnjega leta starih 65 let ali več 424.000 ljudi ali 20 odstotkov prebivalstva.

Zaradi pandemije je starejše po vsem svetu zelo strah in trpijo, v poslanici ob mednarodnem dnevu poudarja generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Poleg neposredne nevarnosti, ki jo bolezen predstavlja za starejše, in večjega tveganja za revščino zaradi pandemije se je povečala tudi verjetnost, da bodo v novih okoliščinah bolj diskriminirani in osamljeni, je dodal.

V Sloveniji so se med epidemijo novega koronavirusa v posebej težkem položaju znašli domovi za starejše. Pomanjkanje osebnih stikov je po pojasnilu strokovnjakov povečalo tveganje za težave v duševnem zdravju starostnikov, še posebej za depresijo in anksioznost.

Starostniki še dodatno ogroženi

Vsaj dve tretjini starostnikov v domovih pa ima demenco, ki so bili še v dodatni stiski, še bolj ogroženi, stigmatizirani in prikrajšani. Zaradi svoje nevrodegenerativne bolezni namreč niso vedeli, kaj se dogaja in zakaj ne morejo videti svojcev. Nenadna prekinitev osebnih stikov pri njih po pojasnilu društva Spominčica povzroči zmedo in neorientiranost ter poveča tveganje za slabše telesno in duševno počutje. Glede na to nevrologi in psihiatri izpostavljajo potrebo po njihovi čim bolj optimalni obravnavi in po pomoči oskrbovalcem.

Vsaj dve tretjini starostnikov v domovih pa ima demenco, ki so bili še v dodatni stiski, še bolj ogroženi, stigmatizirani in prikrajšani.

Med razlogi, zakaj so se domovi znašli v težavah, je bila tudi kadrovska stiska, ki pa jo je vlada že naslovila z interventnimi ukrepi za približno 550 dodatnih zaposlitev v prihodnjih dveh letih. V ta namen je zagotovila 29 milijonov evrov.

Poleg epidemije, ki je starejšim povzročila dodatne težave, ostajajo težave, ki so stalnica na tem področju. To so denimo nizke pokojnine in nezadostne zmogljivosti domov. Povprečna neto starostna pokojnina znaša namreč le 688 evrov na mesec, aktualnih prošenj za posteljo v domu pa je več kot 12.200.

Spoštovanje in dostojna starost

Vse to botruje pozivu Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) ob mednarodnem dnevu, v katerem zahtevajo le tisto, kar jim po ustavi in vseh sodobnih civilizacijskih normah pripada, namreč spoštovanje in dostojanstvo življenja v starosti, enakopravnost, vključenost v družbo, kakovostne zdravstvene storitve, kakovostno oskrbo in zakonsko dogovorjeno rast pokojnin.

Ob mednarodnem dnevu so se oglasili tudi drugi. Zdravstveni sistem ni prilagojen potrebam starejših in invalidov, veliko starejših pa živi v revščini in v neprimernih bivalnih pogojih, so navedli v Sindikatu upokojencev Slovenije. V združenju Srebrna nit pa so našteli ovire, zaradi katerih starejši niso mogli koristiti novosti, ki so bile vpeljane v zadnjem letu. Tako večina starejših zaradi prenizkih pokojnin ne more koristiti turističnih bonov.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je spomnil, da starejši potrebujejo ukrepe za dostojno življenje zdaj. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v času širjenja novega koronavirusa spomnil na specifične potrebe ranljivih skupin, med njimi starejših, in se zavzel za sorazmerne ukrepe.

Vedno aktualno vprašanje o čakalnih dobah

Nacionalni predstavnik Mednarodne mreže za preventivo pred zlorabami starejših (INPEA) Borut Ambrožič je izpostavil problem omejenega dostopa do splošnega zdravnika v času soočanja z novim koronavirusom. “Še ne tako daleč nazaj bi tako situacijo lahko tolmačili kot eno izmed kršitev pacientovih pravic. Dlje časa je akutno tudi vprašanje čakalnih dob v zdravstvu in v domovih za starejše,” je navedel.

Po projekcijah Eurostata bo delež ljudi, starih 80 let in več, do leta 2100 dosegel 14,6 odstotka celotnega prebivalstva. “Novi koronavirus postavlja vse, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s starejšimi, pred nove izzive. Reševanje le-teh mora iti v smeri, ki bo vključevala osebe vseh starosti v družbo brez diskriminacije,” je poudaril.

Predsednik republike Borut Pahor bo danes na pogovor sprejel vodstvo Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je vsako leto ob 1. oktobru opominjal na težave starejših. Letos pa festivala zaradi širjenja novega koronavirusa ne bo.

Za bolj veder pogled na starejše so poskrbeli v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer so ob mednarodnem dnevu pripravili štiri interaktivne muzejske delavnice, prilagojene trenutnim zdravstvenim razmeram. Delavnice pod naslovom Bilo je nekoč se vsebinsko nanašajo na potovanja, poroke, kuhanje in pranje perila v preteklosti. Z njimi želijo varovancem v domovih popestrili njihov vsakdan.