DZ bo o zakonu o gostinstvu, ki med drugim ureja kratkoročno oddajanje nepremičnin v turistične namene, ponovno odločal na septembrski seji, potem ko so državni svetniki v torek nanj izglasovali veto. O ostalih treh zakonih, na katere so svetniki izglasovali veto, bodo odločali na četrtkovi izredni seji.

Ponovno glasovanje za ostale tri jutri

Matični parlamentarni odbori zakone o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o konoplji za medicinske in znanstvene namene ter o zaščiti živali pretresajo na današnjih sejah, poslanci pa bodo o njih ponovno glasovali v četrtek. Za potrditev bo potrebnih 46 poslanskih glasov.

Zakon o gostinstvu bo medtem odbor DZ za gospodarstvo ponovno obravnaval septembra. Kot so pojasnili v poslanski skupini SD, od koder prihaja predsednica parlamentarnega odbora za gospodarstvo Bojana Muršič, se z zakonom o gostinstvu namreč ne mudi tako kot z omenjenimi tremi, saj se ti navezujejo na druge zakonske akte.

Kaj pravi zakon o gostinstvu?

Zakon o gostinstvu uvaja omejitev kratkotrajnega oddajanja na 60 dni v občinah s stanovanjsko krizo, a jim daje možnost razrahljanja te omejitve. Kriterije za določitev občin s splošno časovno omejitvijo oddajanja bo z uredbo določila vlada, seznam bo veljal dve leti. Te občine bodo lahko po opravljeni analizi omejitev spremenile, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu.

Z zakonom se ustvarja pravno podlago za regulacijo tudi v občinah, ki ne bodo uvrščene na seznam občin s krizo na stanovanjskem trgu, tako da bodo lahko na podlagi analize določile omejitev, ki je najmanj 60 dni oddajanja v koledarskem letu.

Zakon določa jasne splošne pogoje, kot je vpis v register nastanitvenih obratov, obvezna pridobitev unikatne identifikacijske številke in soglasje vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov v stavbi ter soglasje lastnikov mejnih stanovanj. Dejavnosti se ne sme opravljati v oskrbovanih stanovanjih.

Odbor DZ za vnovično potrditev zakonov o prostovoljnem končanju življenja in o konoplji

Odbor DZ za zdravstvo predlaga DZ, da na izredni seji v četrtek ob ponovnem odločanju vnovič potrdi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter o konoplji za medicinske in znanstvene namene. Za vnovično potrditev zakonov bo v DZ potrebnih 46 poslanskih glasov. Da sta zakona ustrezna, je na odboru glasovalo deset članov, eden pa je bil proti.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Vlagatelji predloga za veto po besedah prvopodpisanega Danijela Kastelica menijo, da bi se morali kot družba in posamezniki vprašati, ali je prav, da se postavimo na stran spodbujanja smrti namesto življenja. Meni, da je zakon prišel v DZ prezgodaj. Prej bi morali po njegovem prepričanju namreč nadgraditi paliativno oskrbo in mrežo hospic, hkrati pa bi moral zakon o dolgotrajni oskrbi zaživeti v polnosti.

O vsebini se je govorilo že dolgo

Po mnenju Tereze Novak iz Svobode kot prvopodpisane pod danes obravnavani zakon pa odločitev DS kaže na pomanjkanje razumevanja do ljudi, ki neznosno trpijo in so že skoraj pred desetimi leti pozvali k ureditvi tega vprašanja. Zakon so po njenem pojasnilu pisali različni strokovnjaki, tudi strokovnjaki s področja medicine. O njegovi vsebini se je po njenem opozorilu govorilo že dolgo, tako da očitek o odsotnosti javne razprave zavrača.

Nataša Sukič iz Levice je medtem spomnila, da zakon sledi lanskemu posvetovalnemu referendumu. Na njem so se volivci odločili, da je zakon, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, treba imeti. Za je glasovalo 54,89 odstotka volivcev, proti pa 45,11 odstotka.

V NSi se po drugi stranki, kot je povedala Iva Dimic, v celoti strinjajo s stališčem DS. Tako so denimo prepričani, da je trpljenje odvisno od vsakega posameznika in družbena norma ne more določiti, kaj je trpljenje in kaj ne. "Zakaj ljudje trpijo? Ker denimo ne pridejo pravočasno do zdravnika ali ni na voljo psihoterapije," je opozorila. "Asistirani samomor je zelo zavržna rešitev," je menila.

Kakšni so argumenti proti zakonu o konoplji?

Med argumenti za sprejetje veta na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene pa je svetnik Marko Staroveški navedel, da zakon ne bo zagotovil večje dostopnosti do medicinske konoplje in izdelkov ter da bo bo dostop do proizvodnje in prometa s konopljo za medicinske in znanstvene namene omogočen zelo ozkemu krogu nosilcev dejavnosti. V DS so kritični, da se bo pridelava vršila le v zaprtih prostorih. Prav tako opozarjajo, da se iz možnosti pogodbene pridelave konoplje kot surovine, na primer za farmacevtsko industrijo, izključuje slovenske kmete, ki imajo dovoljenje za gojenje konoplje z do največ 0,3 odstotka THC. Kot menijo predlagatelji veta, je bil zakon sprejet kljub resnim strokovnim pomislekom in v nasprotju z voljo ljudstva, izraženo na lanskem referendumu.

Poslanka Svobode Sara Žibrat je kot predstavnica predlagateljev zakona očitke zavrnila. Pozvala je, naj zakon, ki naslavlja potrebe bolnikov, ne postane zakon nekih drugih interesov.

Po njenih besedah se zakon ne dotika industrijske konoplje, je pa ministrica za kmetijstvo pripravljena prisluhniti kmetijskemu sektorju in je v predlogu novele zakona o kmetijstvu že predvidena poenostavitev pridobitve dovoljenja tako, da to ne bo več potrebno za vsako žetev. Kar zadeva mejo za industrijsko konopljo pri 0,3 THC, je ta določena s pravilnikom, ki ga lahko vlada hitro spremeni. Gojenje v zaprtih prostorih pa je predvideno, da se zagotovi nadzorovane pogoje in vse standarde, ki v farmaciji veljajo za zdravila rastlinskega izvora.

"Ni res, da nismo šli naproti bolnikom, da ta zakon ne pomaga bolnikom in ne spodbuja uporabe konoplje v medicini," je poudarila. Kot revolucionarno novost je izpostavila rešitev, da bo lahko po novem zdravnik predpisal konopljo za katerokoli indikacijo. Strokovno odločitev prepuščajo zdravnikom, ker so le ti tisti, ki vedo komu in koliko konoplje predpisati.

Sukič je dodala, da je bila volja ljudi na referendumu jasno izražena. "Če smo vsaj približno humana družba, jaz ne vidim kakšni zadržki, razen mogoče kakšni poslovni interesi, bi lahko bili v ozadju, ki bi to preprečevali," je menila.

Odbor DZ za vnovično potrditev novele zakona o zaščiti živali

Pristojni odbor DZ je z devetimi glasovi za in enim proti predlagal ponovno potrditev novele zakona o zaščiti živali. Koalicijski poslanci so državnim svetnikom v razpravi med drugim očitali, da se zavzemajo za ohranitev okrutnih praks ravnanja z živalmi.

Kot je na seji odbora DZ za kmetijstvo ponovil državni svetnik Branko Tomažič, novela zakona o zaščiti živali ni strokovno utemeljena, pravno vzdržna in izvedljiva. "Prav tako je zakon parcialen in ne rešuje dobrobiti vseh živali ter ni usklajen z zakonodajo EU ali jo pretirano postavlja, prepoveduje gospodarsko dejavnost, zmanjšuje konkurenčnost slovenskih rejcev, ne upošteva posebnosti slovenskega podeželja ter ogroža prehransko varnost in samooskrbo," je nanizal.

Med prezrtimi predlogi pristojne komisije državnega sveta in nevladnih kmetijskih organizacij v tretji obravnavi zakona pa je med drugim izpostavil podaljšanje prehodnega obdobja za prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah in prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije. "Tukaj nismo bili izrecno proti, ampak smo prosili za podaljšanje, da zakonodaja upošteva smernice in zakonodajo EU ter ne uvaja strožjih pogojev reje, kot jih določa evropski pravni red," je pojasnil Tomažič.

Za vnovično potrditev novele zakona glasovalo devet članov

Po njegovih navedbah novela zakona tudi ne predvideva finančnih nadomestil ali sistemskih podpor za prestrukturiranje reje kokoši. Državnim svetnikom se zdi nerealna tudi ureditev prepovedi nastanitve psov v kletkah v stanovanjskih prostorih, kot neučinkovito pa ocenjujejo obvezno označevanje lastniških mačk.

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je ponovila že večkrat izpostavljen namen zakona, ki želi po njenih besedah odgovoriti na pomanjkljivosti, ki so se v praksi pokazale kot problematične, ter okrepiti mehanizme, ki omogočajo večjo sledljivost in boljšo zaščito živali ter pravičnejšo porazdelitev odgovornosti.

Za vnovično potrditev novele zakona na izredni seji je na odboru glasovalo devet članov, poslanka Čadonič Špelič pa je bila proti. DZ bo moral na četrtkovem vnovičnem odločanju o zakonu tega potrditi z vsaj 46 glasovi.

Več novic lahko preberete tudi na slo24.si 

STA