24. november je zapisan v delovnem gradivu za sejo odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, ki bo v sredo pripravil besedilo odloka o razpisu referenduma, ki ga bo moral nato potrditi še DZ. V družbi Gen energija, ki upravlja z obstoječo Nuklearno elektrarno Krško (Nek), se s projektom nove jedrske elektrarne v Krškem ukvarjajo že okoli dve desetletji, do večjega premika pri teh aktivnostih pa je prišlo potem, ko je Nek na začetku leta 2023 dobil okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovanja za dodatnih 20 let, torej vsaj do leta 2043.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je DZ potrdil maja letos

Datuma še ni določil, se je pa že takrat omenjalo konec novembra. Predlog za razpis referenduma so vložili poslanci Svobode, SDS, NSi, SD in poslanca manjšin, ki so zatrjevali, da se bodo volivci odločali o strateškem vprašanju. Država mora namreč ob opustitvi fosilnih goriv zagotoviti nove zanesljive zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz nizkoogljičnih virov, da ne bi bila preveč uvozno odvisna in bi lahko zagotavljala stabilnost oskrbe in cen, samo obnovljivi viri pa so preveč nestanovitni, so menili. Zato je potrebna mešanica jedrske energije in obnovljivih virov.

Da bo mogoče referendum izvesti, mora DZ sprejeti še odlok o njegovem razpisu. Tega bo za potrditev na plenarni seji v sredo pripravil odbor za infrastrukturo in vanj kot datum prihoda volivcev na volišča zapisal 24. november, je razvidno iz gradiva za sejo, objavljenega na spletnih straneh DZ. Roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, bodo stekli 14. oktobra. Predlagatelji so tudi že oblikovali referendumsko vprašanje, in sicer bo na volilnih lističih zapisano:

"Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?"

Predstavili so oceno ekonomike projekta

V Gen energiji so že predstavili oceno ekonomike projekta, ki jo bodo v nadaljevanju podvrgli še mednarodni recenziji. Na podlagi trenutnih podatkov investicijsko vrednost Jeka 2 z enim reaktorjem brez stroškov financiranja in prilagojeno za pričakovano inflacijo ocenjujejo na 9314 evrov na kilovat. Ker izhodišče predvideva moč od 1000 do 1650 megavatov, je ocenjena investicijska vrednost nove nuklearke brez stroškov financiranja tako med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.

Prav vprašanje izjemnega obsega investicije v novo nuklearko - ta po izkušnjah iz tujine pogosto preseže ocenjeno vrednost - in dilema, ali si Slovenija to lahko privošči, bo verjetno eno glavnih v kampanji pred referendumom. V Gen energiji so že jasno rekli, da sami naložbe ne bodo uspeli izvesti. Ob nujni podpori države je predvidena tudi možnost soinvestitorstva, tako domačega kot tujega gospodarstva ali morda celo katere od sosednjih držav.

Finančno breme in visoka cena elektrike

Medtem ko podporniki Jeka 2 izpostavljajo nepogrešljivost nove nuklearke pri zagotavljanju stabilne in cenovno dostopne oskrbe z energijo ter energetske samozadostnosti ob želenem zelenem energetskem prehodu, pa nasprotniki ob izjemnem finančnem bremenu naložbe in posledični nevarnosti začetne visoke lastne cene elektrike iz Jeka 2 izpostavljajo tudi bojazen, da bo poraba virov za novo nuklearko zaustavila naložbe v obnovljive vire energije.

Obenem se pojavljajo strahovi glede ravnanja z jedrskimi odpadki - letos je sicer stekla gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem - ter tradicionalno tudi glede potresne varnosti jedrskega objekta na potresno aktivnem območju Posavja.

STA