Sredstva za dodatke zaposlenim v javnem sektorju zaradi izpostavljenosti in obremenjenosti pri obvladovanju epidemije covida-19 bo v celoti zagotovila država, je zatrdil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Pojasnil je, da bodo o tem, kdo in koliko dodatka dobi, odločali predstojniki, da pa si želi čim bolj enotne prakse dodeljevanja dodatka.
Kot je na novinarski konferenci spomnil minister, bodo lahko zaposleni v skladu s sprejetim protikoronskim zakonom prejeli dodatek za nevarnost in za posebne obremenitve pri delu v času epidemije covida-19 v višini največ 100-odstotkov urne postavke, pri čemer bo predstojnik upošteval posameznikovo izpostavljenost in obseg dela.
Ob tem je spomnil na še en dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki je v višini 65 odstotkov določen v kolektivni pogodbi za javni sektor. Ker kolektivna pogodba tega dodatka ne ureja podrobno, so na ministrstvu podali pobudo za razlago te določbe na komisijo za razlago kolektivne pogodbe. Tudi za ta dodatek pa so zagotovili financiranje iz proračuna, je poudaril.
Slednje je po njegovih navedbah izjemno pomembno zlasti za javne zavode s področja zdravstva in socialnega varstva, saj ti izplačila tega dodatka ne bi mogli zagotoviti iz lastnih sredstev. Koliko sredstev bodo javnim zavodom za to namenili, po njegovih navedbah še ni mogoče pojasniti, saj je to odvisno tudi od informacij s terena, ki jih še zbirajo.
Zagotovili bodo sredstva za vse, ki so do tega upravičeni
“Mi bomo zagotovili sredstva za vsakogar, ki je do tega dodatka upravičen,” je poudaril. Če kdo pri obračunu plače za marec še ne bo dobil dodatka, bodo po njegovih zagotovilih pripravili poračun pri naslednji plači. Želijo pa si, kot je dejal, da pride do čim bolj enotne prakse dodeljevanja tega dodatka.
Na vprašanje, ali bodo dodatek za obremenjenost prejeli tudi ministri, je Koritnik ponovil, da zakon omogoča podlago za vse, predstojnik pa je odgovoren, kateri od zaposlenih ta dodatek prejme.
Minister je med drugim tudi zagotovil, da državna uprava nadaljuje s svojim delom, tako upravne enote ostajajo odprte in izvajajo postopke, ki omogočajo, da se nekatere dejavnosti nemoteno izvajajo. Ker morajo zagotoviti ustrezne varnostne razmere za vse, pa delo poteka v omejenem kadrovskem in časovnem obsegu.
