Predsednik vlade dr. Robert Golob se je danes srečal z evropsko komisarko za širitev Marto Kos. Sogovornika sta osrednji del pogovorov namenila aktualnim evropskim temam s poudarkom na nedavno objavljenem predlogu Evropske komisije glede večletnega finančnega okvira EU 2028-2034, krepitvi konkurenčnosti ter stanju širitvenega procesa EU.

Poglobljena razprava o trenutnih razmerah v svetu

Na novinarski konferenci po srečanju je predsednik vlade dejal, da sta imela z evropsko komisarko Kos poglobljeno razpravo o trenutnih razmerah v svetu. "Situacija v svetu pred nas prinaša številne izzive, zato je še toliko bolj pomembno, da se posvetimo vprašanjem, kot so dolgoročni pogled naprej, kako bomo lahko skupaj zagotavljali varnost na eni kot tudi konkurenčnost evropskega gospodarstva na drugi strani," je poudaril.

Pogajanja o večletnem finančnem okviru EU

Glede nedavno predstavljenega prvega osnutka večletnega finančnega okvira EU je premier dr. Golob izpostavil, da ta za Slovenijo predstavlja ustrezno izhodišče za prihajajoča pogajanja. Pogajanja bodo dolgotrajna in najverjetneje tudi trda. "Pa vendar je obseg sredstev, ki je namenjen tako koheziji kot kmetijski politiki, tudi za Slovenijo nekaj, s čimer smo lahko zadovoljni," je povedal, ob tem pa dodal, da je za nas posebej pomembno tudi povečanje sredstev za konkurenčnost in širitev.

Krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva

V nadaljevanju je predsednik vlade posebej izpostavil konkurenčnost gospodarstva. "Za Slovenijo je pomembna predvsem dostopnost sredstev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Na tem področju bi bil tudi največji napredek v večletnem finančnem okviru. Nenazadnje tudi zato, ker se ustanavlja sklad za konkurenčnost, dostop do sredstev iz tega sklada pa bo omogočen oziroma olajšan tudi malim in srednje velikim ter mid-cap podjetjem," je v nadaljevanju poudaril premier dr. Golob.

Predsednik vlade je poudaril tudi pomen povezovanja varnosti in gospodarstva. "Verjamem, da bo tudi varnost lahko priložnost za to, da bomo našim podjetjem omogočili dostop tako do svežega kapitala kot tudi do evropskih sredstev za podporo novim projektom," je dejal. "Pred nami je zahtevna polovica leta, verjamem pa, da bomo do decembra, ko bosta na Evropskem svetu na mizi tako razprava o širitvi kot tudi o večletnem finančnem okviru, naredili še kakšen korak naprej," je sklenil premier dr. Golob.

Kos: V evropskem proračunu niso le sredstva za kohezijo in kmetijsko politiko

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je v izjavi za medije prav tako izpostavila, da v evropskem proračunu niso le sredstva za kohezijo in kmetijsko politiko. "Veliko sredstev bo na razpolago za konkurenčnost, kjer lahko Slovenija z dobrimi projekti pridobi veliko sredstev. Tu bi povezala konkurenčnost in varnost. To bo novi evropski proračun, v katerem bo do izraza prišlo tudi vlaganje v našo evropsko odpornost in varnost in želimo si, da bi izdatki, povezani z obrambno industrijo, spodbujali industrijske sisteme na ravni celotne Evropske unije, hkrati pa bi morali biti dostopni srednje velikim in majhnim podjetjem, pa tudi nišnim proizvajalcem, ki jih je v Sloveniji kar nekaj," je poudarila.

V nadaljevanju je evropska komisarka Kos dejala, da bi poudarek moral biti na dvojni rabi, vključno s kibernetsko varnostjo in infrastrukturo. "V tem okviru je pomembno, da bi proračun Evropske unije povečal financiranje varnosti v najširšem pomenu besede," je dejala, ob tem pa izpostavila, da po raziskavi Eurobarometra večji delež Slovencev od Evropske unije pričakuje, da poskrbi za varnost.

Širitev kot mirovni projekt

Evropska komisarka je poudarila tudi pomen povezovanja resorja za širitev Evropske unije z varnostjo. "Širitev vidim kot bistveno več kot zgolj povečevanje ozemlja Evropske unije ali števila prebivalcev. Širitev je zame ponovno mirovni projekt, najpomembnejši mirovni projekt na našem kontinentu," je dejala in izpostavila, da moramo narediti vse, da tako države Zahodnega Balkana kot tudi Ukrajina in Moldavija čim prej postanejo članice Evropske unije.

Izpostavila je tudi trenutne geopolitične razmere in zunanje sile, ki želijo preprečiti proces širitve. "Te zunanje sile uporabljajo različne prijeme, med drugim tudi hibridno vojno. Menim, da je zelo pomembno, ne samo za Evropsko unijo, ampak tudi za Slovenijo, da ko se pogovarjamo o varnosti, imamo v vidu tudi to, da med nami kroži vedno več dezinformacij in da se moramo na to pripraviti," je sklenila evropska komisarka za širitev Marta Kos.

Več novic preberite na slo24.si